Sobotno dopoldne smo v julijski vročini zastavili malce drugače. Za spremembo smo se odločili suhe ohladitve v podzemnih rovih na neznani lokaciji. Šalo na stran, lokacija tajnega bunkerja v Škrilju je bila desetletja res skrivnost, sedaj pa je odprta za javnost.
27 članov z družinami smo 22. 7. 2017 odpravili na voden izlet po skrivnih rovih bunkerja v Škrilju v Kočevski reki. Bolj podrobno o bunkerju je že opisano s strani novinarjev in ne bi ponavljal, zato je spodaj tudi povezava. Tudi slikanje objekta še vedno ni dovoljeno.
Ob 10. uri smo se zbrali pri TIC Kočevska Reka kjer so nas naložili na svoj avtobus in odpeljali na lokacijo bunkerja. Ob nakupu karte, obiskovalci prejmejo tudi prevezo za oči, ki jo je “potrebno” uporabiti nekje na sredi poti, da ne bi izvedeli kako se pride do “tajne lokacije.” Po krajšem sprehodu skozi gozd, smo vstopili v rov. Sprememba temperature v prvih rovih, ki vodijo do bivalnih prostorov je precejšnja. V bivalnih prostorih pa se temperatura dvigne na okoli 17 stopinj. Bunker je res zanimiv in neke vrste časovna kapsula, saj se v opremi prepozna oblikovalske smernice stare Juge. Bivalni prostori so presenetljivo čisti in dokaj sveži. Vse namreč še vedno deluje v originalni zasnovi, tudi prezračevanje! Ogled traja približno eno uro, vodič Miha pa se je potrudil povedati skoraj vse od izdelave, časov in lokalnih prigod povezanih z bunkerjem.
Si predstavljam, da marsikomu dolgo bivanje v bunkerju ne bi preveč godilo, ampak v teh peklensko vročih dneh pa sam ne bi imel prav nič proti, če bi se lahko zaprl notri…

Članek o bunkerju z nekaj slikami.

Povezava na TIC kočevska reka.

Samo D.

Peklensko vročo soboto 22. 7. 2017 smo s kolegi SD Strelec in SCL izvedli skupni trening na strelišču Bloška polica.

Dan se za spremembo ni začel po načrtih, saj je nekaj udeležencev obtičalo v prometnem zamašku na “primorki,” nekje pri Lomu. Ostali, ki smo se uspeli izogniti “štofeljcu” pa smo prispeli z zamudo. Vidi se tudi, da je večina članov na dopustih, saj nas je bilo vsega le 25 prisotnih. Strelišče je vodil Silvo Grčar iz SD Strelec in razdelil linijo na:

  • Ostrostrelci nad 300 m.
  • MK na 50 m.
  • VK pištola na 25 m.
  • MK puška na 100 m.

Kljub vročinskem valu smo trening izvedli brez večjih posebnosti. Sicer se kopita pušk precej segrejejo, da se lice že skoraj zapeče, ampak zaradi teh malenkosti se pa res ne damo.

Kot v navadi, še nekaj slik.

Samo D.

Kdo bi si mislil, da bo sredi poletja, ki je in naj bi še bilo dolgo in vroče, dan brez žehteče vročine. Pravzaprav z unikatnim dodatkom burje, ki ima okoli Nanosa vedno mlade. V prijetno svežem jutru smo se zbrali na parkirišču vojaškega strelišča Mlake, da bi se udeležili tekmovanja, ki ga je organiziralo Društvo ostrostrelcev Ljubljana in zanj neutrudni Jurij Cigler. Tekmovalo se je v veliko kategorijah. Tudi z zgodovinskim vojaškim orožjem. Sam sem se udeležil tekmovanja s pištolo in revolverjem VK na 25 m precizno ter s puško VK leže, na 100 m. Na strelskih mestih za pištolo in revolver sicer ni bilo pretirane gneče, zato pa je bila situacija popolnoma drugačna pri streljanju z repetirno puško na 100 in 300 m z optiko in sprednjimi nasloni brez omejitev. S kolegom strelcem iz Italije sva ob prijavi izmenjala nekaj podatkov o strelski situaciji pri njih in pri nas, potem pa se je začelo zares. Na vojaškem strelišču Mlake pri Vipavi sem bil prvič in lahko rečem, da sem navdušen. Infrastruktura in urejenost je izjemna. Prav tako umestitev. Iz avtomobila se z vipavske hitre ceste strelišče lepo vidi. Strma pobočja Nanosa na eni strani, Podraga, Manče in Goče na drugi strani, po sredini pa polja in vinogradi. Vse je teklo po načrtu. Zamude, ki so več ali manj stalnica pri podobnih tekmovanjih z velikim številom udeležencev, so bile neznatne oziroma se nanje ni mogel nihče zanašati. Čakalo se praktično ni nič. Paša za oči (in lahko rečem da tudi za ušesa) je bila na strelskih mestih za dolgocevno orožje VK. Oprema je bila kot na kakšni razstavi (puške, kopita, nasloni, optika…), rezultati pa osupljivi – vsaj zame in tisti, ki sem jih lahko izven mojega tekmovanja spremljal preko spektiva pri kolegih. Sam sem bil kot začetnik in s premalo vaje ter izkušenj seveda daleč od spodobnega rezultata. Zato sem se udeležbi na tekmovanju na 300 m racionalno odpovedal. Bom raje na kak trening več šel in “na samem” pridobival znanje. Zelo prijetno je bilo, organizatorji pa si zaslužijo pohvale. Zahvala pa gre seveda tudi SD 1991, ki sem ga na tekmovanju smel zastopati. Ko bodo rezultati boljši, bom še z večjim veseljem in ponosom oblekel društveni majico in kapo.

Slike dogodka so objavljene v Facebook galeriji Društva ostrostrelcev v Ljubljani.

Boris Rener

Pozdravljeni, v soboto 8. julija smo se štirje frajerji iz našega društva udeležili 3. letošnje IASC tekme v kamnolomu Griža na primorskem. Z močno konkurenco smo imeli namen pomesti Dejan Gradišnik, Michel Zombra, Blaž Žirovnik in jaz Marko Levičar.

Verjamem, da bi nam to tudi uspelo, če nebi bilo takšne peklenske vročine. Vsi štirje smo imeli težave z zatekanjem znoja v dominantna očesa, kar nas je stalo hitrih in natančnih zadetkov. Naše uvrstitve so se tako vrtele v sledečem zaporedju:

  • Marko Levičar: skupno 29. mesto, v kategoriji SD-SA 11. mesto.
  • Dejan Gradišnik: skupno 32. mesto, v kategoriji SD-DA 11. mesto.
  • Michel Zombra: skupno 46. mesto, v kategoriji SD-DA 16. mesto.
  • Blaž Žirovnik: skupno 65. mesto, v kategoriji SD-SA 23. mesto.

Naj omenim, da so se organizatorji zelo potrudili z vsem skupaj, imeli pa so vseeno nekaj porodnih težav. Najbolj je bila problematična varnost med stage-i, zaradi česar se je na primer moralo čakati med 4. in 5. progo. Streljalo se je izmenjaje, saj zaradi pomanjkanja prostora ni bilo dovolj dolgega zaščitnega nasipa med progama. Sicer pa so nas od točke prijave do strelišča razvažali s Fiatom Pando 4×4.

Skrbeli so tudi, da ni kdo od strelcev podlegel dehidraciji, saj so nam non stop nosili prijetno ohlajeno brezalkoholno pijačo.

Na tekmovališču je bilo fizično 5 prog, s tem da se je progo 1 uporabilo 2x, torej vse skupaj 6 prog. Vrstni red kakor po navadi ni bil pomemben. Prijavljenih je bilo 80 strelcev. Tekma se je začela malce po 10 uri. Naša ekipa je uspela odstreljati ob 14:15.

Po tekmi in z dobrimi občutki v smo se pridružili ostali družbi na otvoritveni zabavi, nekaj malega popili in pojedli, nato pa nadaljevali zabavo proti Ankaranu točneje na plažo Svete Katarine, kjer smo se vrgli v mlako. Dobesedno mlaka! Tako, da smo se morali dodatno hladiti ob pivu v bližnji restavraciji.

Zanimivo, na poti proti domu, je v avtu nekaj blazno zakrulilo. Vsi smo se spogledali in v en glas zavpili – Avio Pub! No, in tako smo ob slastnih picah v prijetni senčki, poskrbeli še za naše želodce.

Ko bi bilo vsaj več takšnih dni!

Uradni rezultati tekme so objavljeni tule, slike pa so v google+ galeriji. Tekme so se udeležili tudi Nejc Kozamernik, Aljaž Kozamernik in Matevž Miklavc, ki so dosegli še nekaj mest višje.

Marko Levičar – Lefty

V soboto 1.7.2017 smo se štirje člani SD1991 udeležili že 5. tekme SZDS v letošnji sezoni.

Tekme se je udeležilo kar 91 strelcev, ki smo se spopadli z razgibanimi strelskimi progami. Organizator nam je pripravil šest prog, kjer smo streljali stoje, sede in celo kleče, v premiku, z močno in šibko roko, vse seveda z opremo za prikrito nošnjo.

Kljub prestopu v višjo kategorijo, je Aljaž Kozamernik dosegel odlično 4. mesto v ESP-Expert, Nejc Kozamernik 4. mesto v SSP-Sharpshooter, Peter Rakuljič in jaz, pa sva ostala v kategoriji SSP-Marksman in dosegla 5. in 6. mesto.

Pohvale organizatorjem in sodnikom za še eno v nizu odlično speljanih tekem!

Matevž Miklavc

V prilogi so tudi rezultati in nekaj slik.

1 2 3 41
SD1991
Zveza društev za precizno in dinamično streljanje
moris
zsč
polenar tactical