Da mi ne bi kdo kdaj očital, da imam samo predolg jezik, sem se odločil, da se prvič spoprimem z organizacijo 3gun tekme, zadnje za leto 2018, zato tudi ime tekme “Božičkov run.”

Ob pomoči naših članov in iz bratskega društva SD 111, smo jo skupaj izvedli 21. 12. 2018, na strelišču v Kamniku.

Sam potek je bil precej raznolik ter deloma naporen, saj je vključeval polnjenje nabojnika, testiranje kratkotrajnega spomina, vlačenje božička ter vpitje.

Seveda ni manjkal čudovit lovski golaž izpod škofjeloških hribov ter rok našega strelca Luke Zakotnika, kdor ga ni poizkusil, ne ve kaj je zamudil…

Slike in rezultati.

Žirc

V četrtek 13.12. sem se udeležil  prve tekme v okviru Tržiške zimske lige za puško. Gre za praktično strelsko tekmovanje po pravilih IPSC v kategoriji PCC (pistol caliber carbine) in mini rilfe (.22lr) – dolgocevno orožje v pištolskem kalibru.

Tekmovanje je bilo sestavljeno iz 6 zahtevnih prog na katerih so bile tarče postavljene na razdalji od 2 do 50 metrov.
Sama organizacija je bila na visokem nivoju, žal pa je pri nekaterih progah motila slaba osvetljava, za katero se je organizator že zavezal, da jo bo do naslednjič popravil.
Jaz sem tekmoval v kategoriji PCC in sicer z Zenith Z5-rs – polavtomatsko verzijo MP5 s preklopnim kopitom in Eotech 512 optiko.
Na splošno mi ni šlo tako slabo, ampak sam pri sebi vem, da sem si na dveh progah uničil rezultat. Na eni progi se mi ni sprožila premikajoča tarča, na drugi pa sem bil prisiljen v menjavo nabojnika zaradi popravljenih strelov, kar mi je vzelo kar nekaj nepotrebnega časa. Kot vedno mi manjka treninga. Upam da se naslednjič odrežem bolje.

Slike in rezultati.

Žiga

Tretjo 3gun tekmo smo imeli na strelišču PVD Sever za Primorsko in Notranjsko v Črnotičah. Organizatorji, Aljaž in Nejc Kozamernik ter Matevž Miklavc, so nam pripravili zelo kompleksno tekmovalno progo z naslovom ”Čista jeba”. Proga je bila res zahtevna, saj je vsebovala naloge, za katere je bilo potrebno veliko zbranosti in spomina, poleg klasičnega teka in streljanja. Naslov ”Čista jeba” je bil zares na mestu, čeprav se je prvotno bral kot malce neresna provokacija.

Zazvoni telefon. ”Piiisk.” V njenem smsu samo slika čudne face, spodaj pa napis: ”Pomagaj. To je ta! Železniška posta”… //žreb glavne tarče// Takoj za tem so me že ”presenetile” večinoma kovinske tarče v koridorju, oddaljene od 50 do okoli 100 m. Z njimi sem se spopadel s puško in nato odtekel v prvo možno kritje. Tam sta čakala dva papirnata stražarja, ki sta zadrževala talko, prodajalko vozovnic. Po njeni (od)rešitvi sem naredil taktično menjavo in vpadel v sobo s tremi papirnatimi zlikovci. En, dva, tri, štiri, pet in zlikovcev že ni bilo več; nabojev za puško pa tudi ne, zato sem jo odvrgel.

Odhitel sem v naslednjo ulico, od koder so se slišali klici ranjenca. Ko sem prišel do njega, sem se za par sekund ustavil in razmislil, kako naprej //žreb matematičnih računov in računanje, rezultati so določali zahtevano število strelov//. Preden sem z eno roko zagrabil ranjenca in se začeli vzvratno premikati proti izhodu, sem repetiral pištolo in se pripravil na nove tarče. Z njimi sem se spopadal dokler ni bil nabojnik prazen, komaj mi je ranjenca uspelo spraviti na varno.

Odhitel sem v naslednjo ulico, vedno bliže sem bil železniški postaji,… Kar naenkrat so trije kovinski papki skočili iz prvega vagona. Ni bilo časa, napolnil sem pumpo s tremi naboji in odbil prvi napad… in takoj so se pojavili še trije,… pa še trije… Sranje…

”Na pomoooč”, sem zaslišal klice iz bližine. Prazno pumpo sem spustil in odšprintal proti glavnemu peronu. Preden sem pogledal izza zidu, sem izbrskal še zadnji poln nabojnik za rezervo in se pripravil na… kaos. Takoj za zidom sta me presenetila dva papirna barabina, ki sta zadrževala talca in en precej oddaljeni opazovalec s kalašnikovko. Ravno ta mi je povzročal nemalo problemov, zato sem naredil taktično menjavo, preden sem nadaljeval po peronu. Nasprotniki so bili povsod, zdelo se je, kot da ni nikjer na tem peronu normalnega kritja. Zaslišal sem zvok… ”Vlak”, sem si rekel. Pogledal levo in v premikajočem vlaku zagledal čudno faco iz smsa. Bil je glavni šef železniške mafije, ki je ugrabil vlak in za talca vzel strojevodjo in sprevodnika. Nisem okleval in rešil oba, da sta lahko še pravi čas ustavila vlak.

Kriki na pomoč so bili vedno bliže. Izza reklamnega panoja sem videl, kako se dva oborožena papirčka trudita, da bi nekoga ukrotila, ki pa se jima neutrudno upira in zato se prerivajo po peronu. ”Ooo, poglej si ti njo, ne pustiš se jima, a? Še telefona ti nista mogla vzet”, sem si veselo rekel, previdno nameril, nekajkrat ustrelil in… Srečen konec.

…ali na kratko. Fenomenalna tekma, ki je od vsakega strelca zahtevala vrhunsko strelsko znanje ter zbranost. Veseli smo bili mednarodne udeležbe, dobre družbe in OK vremena… Pa še na čim več takih…

Kot vedno rezultati in galerija slik… in tokrat še video:

Nejc V.