Tretjo 3gun tekmo smo imeli na strelišču PVD Sever za Primorsko in Notranjsko v Črnotičah. Organizatorji, Aljaž in Nejc Kozamernik ter Matevž Miklavc, so nam pripravili zelo kompleksno tekmovalno progo z naslovom ”Čista jeba”. Proga je bila res zahtevna, saj je vsebovala naloge, za katere je bilo potrebno veliko zbranosti in spomina, poleg klasičnega teka in streljanja. Naslov ”Čista jeba” je bil zares na mestu, čeprav se je prvotno bral kot malce neresna provokacija.

Zazvoni telefon. ”Piiisk.” V njenem smsu samo slika čudne face, spodaj pa napis: ”Pomagaj. To je ta! Železniška posta”… //žreb glavne tarče// Takoj za tem so me že ”presenetile” večinoma kovinske tarče v koridorju, oddaljene od 50 do okoli 100 m. Z njimi sem se spopadel s puško in nato odtekel v prvo možno kritje. Tam sta čakala dva papirnata stražarja, ki sta zadrževala talko, prodajalko vozovnic. Po njeni (od)rešitvi sem naredil taktično menjavo in vpadel v sobo s tremi papirnatimi zlikovci. En, dva, tri, štiri, pet in zlikovcev že ni bilo več; nabojev za puško pa tudi ne, zato sem jo odvrgel.

Odhitel sem v naslednjo ulico, od koder so se slišali klici ranjenca. Ko sem prišel do njega, sem se za par sekund ustavil in razmislil, kako naprej //žreb matematičnih računov in računanje, rezultati so določali zahtevano število strelov//. Preden sem z eno roko zagrabil ranjenca in se začeli vzvratno premikati proti izhodu, sem repetiral pištolo in se pripravil na nove tarče. Z njimi sem se spopadal dokler ni bil nabojnik prazen, komaj mi je ranjenca uspelo spraviti na varno.

Odhitel sem v naslednjo ulico, vedno bliže sem bil železniški postaji,… Kar naenkrat so trije kovinski papki skočili iz prvega vagona. Ni bilo časa, napolnil sem pumpo s tremi naboji in odbil prvi napad… in takoj so se pojavili še trije,… pa še trije… Sranje…

”Na pomoooč”, sem zaslišal klice iz bližine. Prazno pumpo sem spustil in odšprintal proti glavnemu peronu. Preden sem pogledal izza zidu, sem izbrskal še zadnji poln nabojnik za rezervo in se pripravil na… kaos. Takoj za zidom sta me presenetila dva papirna barabina, ki sta zadrževala talca in en precej oddaljeni opazovalec s kalašnikovko. Ravno ta mi je povzročal nemalo problemov, zato sem naredil taktično menjavo, preden sem nadaljeval po peronu. Nasprotniki so bili povsod, zdelo se je, kot da ni nikjer na tem peronu normalnega kritja. Zaslišal sem zvok… ”Vlak”, sem si rekel. Pogledal levo in v premikajočem vlaku zagledal čudno faco iz smsa. Bil je glavni šef železniške mafije, ki je ugrabil vlak in za talca vzel strojevodjo in sprevodnika. Nisem okleval in rešil oba, da sta lahko še pravi čas ustavila vlak.

Kriki na pomoč so bili vedno bliže. Izza reklamnega panoja sem videl, kako se dva oborožena papirčka trudita, da bi nekoga ukrotila, ki pa se jima neutrudno upira in zato se prerivajo po peronu. ”Ooo, poglej si ti njo, ne pustiš se jima, a? Še telefona ti nista mogla vzet”, sem si veselo rekel, previdno nameril, nekajkrat ustrelil in… Srečen konec.

…ali na kratko. Fenomenalna tekma, ki je od vsakega strelca zahtevala vrhunsko strelsko znanje ter zbranost. Veseli smo bili mednarodne udeležbe, dobre družbe in OK vremena… Pa še na čim več takih…

Kot vedno rezultati in galerija slik… in tokrat še video:

Nejc V.

SD1991
Zveza društev za precizno in dinamično streljanje
moris
zsč
polenar tactical
Slovenska vojska