Ostali dogodki

1 2 3 13

V sredini meseca avgusta, sta se v Sloveniji mudila Paolo Bilinskyj in soproga Daniela iz Brazilije, ki sta bila organizatorja in gostitelja naših članov iz Polenar Tactical, v času njihovega delovanja v tej deželi. Na pomoč tokratnim gostiteljem, smo družno priskočili tudi SD 1991, IPA Ljubljana in kolegi iz Zveze MORiS.

Ker sta Paolo in Daniela (visoka) policijska uslužbenca, jih je prvenstveno zanimala ta služba. In v veselje nam je bilo, da smo lahko obiskali PP Ribnica ter Bežigrad. Prav tako smo bili gostje prometnih policistov iz Griča in policistov konjenikov iz Stožic. Najbolj pa nam je ostal v spominu obisk Specialne enote policije, kjer nas je poveljnik podrobno seznanil z delovanjem naše elitne policijske enote. Gosta sta bila prijetno presenečena nad organiziranostjo, opremo in nivojem delovanja naše policije. Prav tako nad nivojem obiska, saj so nas sprejeli sami komandirji PP in poveljnik SE. Prav v treh osebnih stikih, se je pokazala razlika med stopnjo kriminalitete obeh držav ter delovanjem obeh policij.  Ugotovili smo, da so razlike diametralne…

Upravni del delovanja države, smo imeli priložnost spoznati na UE Ribnica, kjer smo bili gostje načelnika Primoža Bučana. Primož nas je peljal tudi do župana Ribnice, s katerim smo v sprehodu spoznali mestni muzej in lepote mesta. Pot smo nadaljevali proti Kočevski Reki z namenom, da gosta spoznamo z zgodovino osamosvajanja naše domovine in simboliko imena našega društva.

Pred zgradbo, kjer se je 17. 12. 1990 prvič postrojila brigada MORiS in je »zadišalo po Slovenski vojski«,  nas je pričakal Michael Petrovič iz Kočevja, ki nam je izčrpno predstavil zgodovino brigade in kraja. Goste je peljal tudi na ogled bunkerja v Škrilju. Direktno iz globokega podzemlja, pa so naši kolegi iz Letalskega kluba Kočevje, popeljali gosta na svetlo nebo – iznad prostranega zelenja kočevskih gozdov.  Preden smo ta dan obrnili proti domu, smo bili tudi gostje župana Kočevja. Prav tako Marjana Praha, ki nas je prijazno gostil na svojem domu, kjer ima svojevrstni muzej policijskih eksponatov, še posebej policijskih pokrival iz celega sveta.

Seveda so poleg naštetih aktivnosti,  PT gosta peljali tudi na strelišča, jim razkazali lepote Slovenije – lepote Parka vojaške zgodovine celo iz tanka!!!  Vtisov in doživetij je bilo ogromnoooo. Veseli pa me dejstvo, da je naše društvo tako prepoznavno doma ter po svetu in mislim, da nam ravno to dejstvo tako na široko odpira vrata sodelovanja z našimi partnerji.

Nekaj slik pa je zbranih v google+ galeriji.

IGOR

Sobotno dopoldne smo v julijski vročini zastavili malce drugače. Za spremembo smo se odločili suhe ohladitve v podzemnih rovih na neznani lokaciji. Šalo na stran, lokacija tajnega bunkerja v Škrilju je bila desetletja res skrivnost, sedaj pa je odprta za javnost.
27 članov z družinami smo 22. 7. 2017 odpravili na voden izlet po skrivnih rovih bunkerja v Škrilju v Kočevski reki. Bolj podrobno o bunkerju je že opisano s strani novinarjev in ne bi ponavljal, zato je spodaj tudi povezava. Tudi slikanje objekta še vedno ni dovoljeno.
Ob 10. uri smo se zbrali pri TIC Kočevska Reka kjer so nas naložili na svoj avtobus in odpeljali na lokacijo bunkerja. Ob nakupu karte, obiskovalci prejmejo tudi prevezo za oči, ki jo je “potrebno” uporabiti nekje na sredi poti, da ne bi izvedeli kako se pride do “tajne lokacije.” Po krajšem sprehodu skozi gozd, smo vstopili v rov. Sprememba temperature v prvih rovih, ki vodijo do bivalnih prostorov je precejšnja. V bivalnih prostorih pa se temperatura dvigne na okoli 17 stopinj. Bunker je res zanimiv in neke vrste časovna kapsula, saj se v opremi prepozna oblikovalske smernice stare Juge. Bivalni prostori so presenetljivo čisti in dokaj sveži. Vse namreč še vedno deluje v originalni zasnovi, tudi prezračevanje! Ogled traja približno eno uro, vodič Miha pa se je potrudil povedati skoraj vse od izdelave, časov in lokalnih prigod povezanih z bunkerjem.
Si predstavljam, da marsikomu dolgo bivanje v bunkerju ne bi preveč godilo, ampak v teh peklensko vročih dneh pa sam ne bi imel prav nič proti, če bi se lahko zaprl notri…

Članek o bunkerju z nekaj slikami.

Povezava na TIC kočevska reka.

Samo D.

V soboto 17. 6. 2017 smo ponovili lanski uspešni piknik društva. Ponovno se je odvil na posestvu našega člana Tomaža Burian Strela, ki domuje nedaleč od strelišča SV Crngrob. Na piknik smo, poleg članov društva SD 1991, povabili tudi naše družinske člane in veseli dejstvo, da se nas je zbralo okoli 60 udeležencev. Uradno smo začeli ob 14. uri, večina je zaključila v poznih urah, kar nekaj pa šele ob zori.

Jutranja ekipa šestih članov, se je odzvala na vabilo kolegov in se v čast 20 letnice DPS udeležila dogodka v Senovem. Tam so tekmovali v kategorijah: MK puška z optiko na 50 m, pištola velikega kalibra precizno na 25 m ter kategoriji IPSC. Ekipa se je potrudila in se vrnila ne praznih rok in le z malo zamude prišla tudi na piknik.

Piknik je ponovno organizirala in izvedla »povečana gorenjska naveza«, ki jo sestavljajo Marjan Božnar, Peter Gregorc, Matija Kozina, Marko Levičar, Matjaž Habjan, Luka Zakotnik, Matjaž Justin, Janez Gregorc, Boštjan vodnik in Borut Dovžan, seveda pod taktirko Tomaža. Za dodatno popestritev, saj smo vendarle strelci, je Marko organizirali tudi tekmovanje z zračno puško na 10 m z okusnimi nagradami lokalne mesarije. Uradnih rezultatov tokrat ni (no, zmagal Žiga polajnar, sledi moja malenkost, tretje mesto pa je zasedel Andrej Jamnik).

Temperature so že poletne, zato še sreča, da iz okoliškega gozda občasno zapiha hladnejša sapa. K prijetnemu druženju je botroval vrhunski žar, samopostrežni avtomat za pivo, pa še bi lahko našteval. Druženje je popestrila glasba, nekateri so se odpravili na sprehod, otroci so na voljo imela igrala, na koncu pa smo se skupaj znebili odpadnega lesa – seveda s primernim kresom!

Verjetno se vsi strinjamo, da je piknik dosegel pričakovanja! Sedaj se pojavljajo ideje, da bi to lahko spremenili v tradicionalni dogodek. Ponovno hvala Tomažu ter ekipi za čudovito soboto. Vsa čast, fantje!

In kot vedno, še nekaj slik v google+ galeriji. Imamo pa tudi rezultate tekme iz Senovega.

Samo D.

22.4.2017 je Slovenska Vojska na strelišču Bloška Polica organizirala dan odprtih vrat strelišča. Zbor za prve prijavljene udeležence ob 9.uri. Ob cesti že čakajo avtomatske puške M70AB2, približno 30 kosov, ob njih z Beretto oborožen pripadnik SV. Po kratkem pozdravnem nagovoru je sledilo evidentiranje prisotnih in formiranje skupin po 10 strelcev.
Vsak je nato zadolžil puško, torbico z nabojniki in čistilno opremo ter tehnično knjižico. Pogled v knjižico razkrije, da je šlo skozi cev cca. 1600 nabojev, nagriženost cevi pa se je v zadnjem letu znižala iz 50% na 40%. Preverim še ali smo s to puško že streljali. Nismo. Puška se na strelišču izkaže kot natančna, enkrat zaklep po zadnjem izstreljenem naboju ostane v prvem položaju. In seveda imam spet srečo, da dobim puško, ki občasno strelja rafalno, čeprav je regulator na spodnjem položaju. Sledi TRO in nato odhod na desno stran strelišča, kjer nam vodja streljanja in njegov pomočnik prikažeta ukaze in rokovanje z orožjem na strelski liniji. Nekajkrat to ponovimo brez streliva in ko je vodja streljanja zadovoljen, dobimo očala, aktivne glušnike ter 20 kosov streliva. Začnemo s streljanjem na 25 m v serijah 4 x 5 nabojev leže. Po vsaki seriji ogled tarče in merjenje grupe. Tarče so črne plošče cca. 1 x 1 m z majhnim belim pravokotnikom nad sredino. Po streljanju oddamo očala in glušnike, najboljša grupa se vpiše v evidenco. Nadaljujemo na levi strani strelišča s streljanjem na padajoče tarče na razdaljah 100, 200 in 300 m. Predvideni so položaji leže, stoje, kleče in sede, ker pa ima eden v skupini težave s kolenom, streljamo samo leže. V prvi rundi dobimo poleg očal , aktivnih glušnikov še 45 nabojev, ki jih vstavimo v vseh 5 nabojnikov, v vnaprej določenem številu. Že po nekaj strelih sprožim kratek rafal in čakam odziv nadzornika, ki stoji za mano, a ga ni. Pri menjavi nabojnika mu sporočim, da puška strelja rafalno, a mi nekako ne verjame, dokler mu ne pokažem. Ni problema, streljaj rafalno, če se potrudiš, gre tudi posamezno. Ker mi podiranje tarč rafalno ne gre, se potrudim. V drugi rundi dobimo še 30 nabojev, tarče so tokrat dvignjene le kratek časovni interval. Sledi razglasitev najboljši treh in pobiranje tulcev. Ko so tulci pobrani, gremo na prostor za čiščenje orožja. Razdelimo se po parih in po slabi uri so puške primerno čiste za oddajo. Kot zanimivost: vsaki puški pripada 6 krpic. V knjižico vpišemo še število postreljenih ostrih nabojev. Na zadnji del, možnost kariere v SV pa zaradi naših let nismo šli. Na koncu dobimo še malico: pomaranča kaliber 90 mm, lonček sirnega namaza classic Vindija 75 g, 100 g tubo tuninega namaza s kečapom RioMare, zavitek šunkarice Celjske mesnine 70 g ter dve veliki beli žemlji (če koga mogoče zanima samo zastonj malica). Čas trajanja 5 ur. So plusi in minusi tega dneva. Je pač treba upoštevati, da SV, razen tekmovanja z M48, nima prakse dela s civilisti na streliščih in da so udeleženci v skupini z ali brez znanja o orožju ali pa so minila že dolga leta odkar so imeli orožje v rokah, problem je tudi fizična pripravljenost posameznikov. Upam, da bodo naše pripombe / predlogi upoštevani za naslednjič – Crngrob 3.6.2017.

Mitja Manohin

V nedeljo 18. marca 2017, smo člani SD 1991, ki smo tudi ponazoritveniki vojske iz obdobja druge svetovne vojne – za nemške oborožene sile pod korespondenco Metoda Šavsa in Andreja Jamnika in kolegi – člani ponazoritvene skupine »Planika« pod vodstvom Zvoneta Razingerja in za rusko armado pod korespondenco Ludvika Filipiča – društvo Klan4 fun, sodelovali na povabilo znanega slovenskega glasbenika Sašota Gačnika – Svarogova na snemanju njegovega najnovejšega videospota in pesmi »Najin sin,« ki jo poje tudi v ruščini. Pesem »Najin sin« je takoj postala hit tedna na najbolj popularni nekomercialni radijski postaji v Rusiji, ta videospot pa bo kot tak zaradi svoje izvirnosti in režije, kot vojna tematika nekaj zelo posebnega in edinstvenega, česar na naših tleh še ni bilo. V kratkem filmu bodo namreč nastopale: nemške enote – Waffen SS, Wehrmacht, Lufttwaffe, Rdeča armada – Rusi, vaški uporniki iz Primorske, partizani in seveda glasbenik – umetnik Sašo Gačnik.

Prizore smo snemali v vasi Volčji Grad na Primorskem – občina Komen, snemanje pa je bilo zelo trdo in naporno delo, ki je od ranega jutra v nedeljo, trajalo do poznih večernih ur, ki so bile prekinjene samo z nekaj 10 minutnimi odmori, tako da so vsi udeleženci, ki še nikoli niso bili navzoči na kakšnem snemanju filma, lahko na lastni koži izkusili, kako hiperaktiven in naporen je igralski delavnik in koliko ur in replik je potrebno za to, da lahko potem gledalci iz udobnih naslonjačev vidijo prizore, ki trajajo v nekem filmu morda samo nekaj trenutkov. Vsi udeleženci smo se temu primerno, pod taktirko režiserja Perice Raia, angažirali maksimalno po svojih najboljših močeh in sposobnostih, konec snemanja pa je v poznih večernih urah temu primerno obrodil sadove trdega dela in posnetke skoraj originalnih vojnih spopadov in dogodkov, ki se bodo, ko bo film zmontiran – lahko postavili ob bok posnetkom, ki jih lahko gledamo v kinematografih in v filmih z vojno tematiko v svetovnem spektru.

Snemanje se je uspešno zaključilo, kljub temu, da smo ga morali zaradi slabega vremena trikrat prestaviti, ampak pregovor pravi: »najboljše stvari so tri.« Janez Vajnkard Valvasor je nekoč zapisal: »IN DULCIS EX LABORE FRUCTUS« – Sladak je sad dela. In ravno ta rek je potrdil dejstvo, da smo udeleženci tega snemanja ponazoritveniki, igralci in statisti, dobili ponovno potrdilo za naš entuzijazem in osebni hobi, ki ga z veseljem in vnemo gojimo zato, da vsak ponazoritvenik s svojo uniformo in opremo, ki nenazadnje ni poceni, ohranja in spoštuje spomin na dejanja naših prednikov, ki so bili pripadniki različnih vojska – v različnih uniformah in v različnih armadah, ne glede na različna svetovno – nazorsko politična prepričanja. In naš entuzijazem, dejanja na snemanju, avtentična vojaška oprema, uniforme in vsa ostala logistika, je to ponovno – kot na vsakoletnih festivalih vojaške zgodovine v Pivki, tudi nedvomno dokazala!

Videospot bo po besedah Saša Gačnika torej nekaj posebnega in zelo, zelo na nivoju. Se pa seveda temu ustrezno čas do premiere malo vleče, ker je projekt strokovno zelo zahteven in bo predvidoma kot tak, prvi na naših tleh.

Sašo Gačnik se v svojem imenu še enkrat iskreno zahvaljuje vsem udeležencem za njihov osebni doprinos in se veseli našega skorajšnjega snidenja na premieri!

Lep pozdrav, Andrej Jamnik

Prispevek s TV Celje

Slovenska verzija pesmi.

Večji del fotografij najdete na facebook strani.

Slovenska verzija pesmi

Ruska verzija pesmi

1 2 3 13
SD1991
Zveza društev za precizno in dinamično streljanje
moris
zsč
polenar tactical