Kaj lepšega, kot zaznamovati državni praznik s tekmo v natančnem streljanju: pokanje (kot so to na praznične dni vedno počeli naši predniki) in prikaz veščin. Vožnja do Celja je hitro minila. Še nekaj ovinkov in s prijateljem in vrhunskim strelcem Darkom Kovačem, sva se pripeljala na strelišče SD Rifnik. Strelišče je umeščeno pod hribom, strelska mesta so urejena v kontejnerju in na z nadstreškom urejenem delu ob kontejnerju. Organizatorji so se zelo potrudili. Zavoljo manj ugodne vremenske napovedi, so za strelce, ki so čakali na svoj štart, postavili velik šotor. Prigrizki in pijača so bili ves čas na voljo. Strelska mesta v kontejnerju so bila (vsaj za moje dosedanje izkušnje) najvišje kategorije. Zvočna izolacija, s pregradami ločena mesta, dovolj prostora za odlaganje potrebščin in pribora. Organizacija je bila brezhibna. Prijaznost, gostoljubje in jasnost navodil so bile prepričljive odlike. Streljalo se je v dveh kategorijah: pištola in revolver VK precizno na 25m. Zbralo se je nekaj najboljših preciznih strelcev v Sloveniji. Pravi užitek je bilo gledati udeležence in potem vrhunske rezultate, ki so jih dosegli. Omeniti velja, da je Bojan Jelen na tekmi spet ustrelil stotico! Prav tako je na koncu osvojil Pokal Rifnika. Kar nekaj legendarnih kosov preciznega orožja je bilo mogoče videti v rokah strelcev, ogledali (tudi prijeli) pa smo si lahko prototip nove Proarmisove pištole s 6″ cevjo v kalibru .45 ACP. Zelo zgodaj je zadišalo tudi po pečenih dobrotah. Zelo bi si želel, da bi več civilistov, ki morda nimajo odnosa do orožja, lahko videlo takšno tekmo in se seznanilo s trudom in delom, ki ga mojstri vložijo v uspeh. Tako bi se lahko podrla marsikatera pregrada ali pa tabu, ki ga strelci še prevečkrat občutimo v svetu okoli nas. Tekma je bila zame odličen navdih za nadaljnje delo in treninge. Hvala SD 1991, da mi je omogočilo sodelovanje.

Slike dogodka so objavljene na strani SD Rifnik.

Boris Rener

V soboto 22. 4. 2017 se je odvijal drugi krog tekmovanja z vojaško puško M48, ki ga organizira Slovenska vojska. Lokacija je bila ponovno strelišče Crngrob, prijavljenih pa je bilo le 20 ekip, zato je bilo tekmovanja precej hitro konec.

Prejšnjič  se je ekipa”SD 1991 Z lahkoto” (Filipič, Hajdinjak, Debevec) prebila v naslednji krog, tokrat pa smo bili še malce boljši – dosegli smo 3. mesto in domov odšli z medaljami in pokalom. S tem pa smo se uvrstili tudi v finale, ki bo potekalo jeseni na strelišču Mačkovcih  pri Murski Soboti.

Iz zahodnega področja Novo mesto, pa se je tudi ekipi “SD1991 – Južna meja” uspelo prebiti v drugi krog – upam, da se srečamo v finalu.

Poleg tekmovalcev, je društvo na Crgrobu prisostvovalo še pri sojenju. Zaradi manjšega števila ekip, je bilo dela tokrat precej manj, zato so bile podelitve že ob 11 uri.

Nekaj posnetkov je v google+ galeriji, rezultati pa so objavljeni na tej povezavi.

Samo D.

22.4.2017 je Slovenska Vojska na strelišču Bloška Polica organizirala dan odprtih vrat strelišča. Zbor za prve prijavljene udeležence ob 9.uri. Ob cesti že čakajo avtomatske puške M70AB2, približno 30 kosov, ob njih z Beretto oborožen pripadnik SV. Po kratkem pozdravnem nagovoru je sledilo evidentiranje prisotnih in formiranje skupin po 10 strelcev.
Vsak je nato zadolžil puško, torbico z nabojniki in čistilno opremo ter tehnično knjižico. Pogled v knjižico razkrije, da je šlo skozi cev cca. 1600 nabojev, nagriženost cevi pa se je v zadnjem letu znižala iz 50% na 40%. Preverim še ali smo s to puško že streljali. Nismo. Puška se na strelišču izkaže kot natančna, enkrat zaklep po zadnjem izstreljenem naboju ostane v prvem položaju. In seveda imam spet srečo, da dobim puško, ki občasno strelja rafalno, čeprav je regulator na spodnjem položaju. Sledi TRO in nato odhod na desno stran strelišča, kjer nam vodja streljanja in njegov pomočnik prikažeta ukaze in rokovanje z orožjem na strelski liniji. Nekajkrat to ponovimo brez streliva in ko je vodja streljanja zadovoljen, dobimo očala, aktivne glušnike ter 20 kosov streliva. Začnemo s streljanjem na 25 m v serijah 4 x 5 nabojev leže. Po vsaki seriji ogled tarče in merjenje grupe. Tarče so črne plošče cca. 1 x 1 m z majhnim belim pravokotnikom nad sredino. Po streljanju oddamo očala in glušnike, najboljša grupa se vpiše v evidenco. Nadaljujemo na levi strani strelišča s streljanjem na padajoče tarče na razdaljah 100, 200 in 300 m. Predvideni so položaji leže, stoje, kleče in sede, ker pa ima eden v skupini težave s kolenom, streljamo samo leže. V prvi rundi dobimo poleg očal , aktivnih glušnikov še 45 nabojev, ki jih vstavimo v vseh 5 nabojnikov, v vnaprej določenem številu. Že po nekaj strelih sprožim kratek rafal in čakam odziv nadzornika, ki stoji za mano, a ga ni. Pri menjavi nabojnika mu sporočim, da puška strelja rafalno, a mi nekako ne verjame, dokler mu ne pokažem. Ni problema, streljaj rafalno, če se potrudiš, gre tudi posamezno. Ker mi podiranje tarč rafalno ne gre, se potrudim. V drugi rundi dobimo še 30 nabojev, tarče so tokrat dvignjene le kratek časovni interval. Sledi razglasitev najboljši treh in pobiranje tulcev. Ko so tulci pobrani, gremo na prostor za čiščenje orožja. Razdelimo se po parih in po slabi uri so puške primerno čiste za oddajo. Kot zanimivost: vsaki puški pripada 6 krpic. V knjižico vpišemo še število postreljenih ostrih nabojev. Na zadnji del, možnost kariere v SV pa zaradi naših let nismo šli. Na koncu dobimo še malico: pomaranča kaliber 90 mm, lonček sirnega namaza classic Vindija 75 g, 100 g tubo tuninega namaza s kečapom RioMare, zavitek šunkarice Celjske mesnine 70 g ter dve veliki beli žemlji (če koga mogoče zanima samo zastonj malica). Čas trajanja 5 ur. So plusi in minusi tega dneva. Je pač treba upoštevati, da SV, razen tekmovanja z M48, nima prakse dela s civilisti na streliščih in da so udeleženci v skupini z ali brez znanja o orožju ali pa so minila že dolga leta odkar so imeli orožje v rokah, problem je tudi fizična pripravljenost posameznikov. Upam, da bodo naše pripombe / predlogi upoštevani za naslednjič – Crngrob 3.6.2017.

Mitja Manohin

Ledeni možje so dodobra ohladili nekoliko nestrpna pričakovanja glede vročih prvomajskih praznikov. Na Kaninu je bilo za prvi maj več snega, kot na vrhuncu zime. Vseeno pa navdušenih strelcev to ni odvrnilo od udeležbe na tekmovanjih. Pridružil sem se jim tudi sam in se hladnega vendar jasnega sobotnega jutra odpravil na Notranjsko. Strelišče pri Uncu je skrito v pravljičnem svetu kraških vrtač, uval, udorov, od vode stopljenih apnenčastih skalnatih gmot in gozdnih cest. Do parkirišča ob železniški progi sem se pripeljal skozi od žledu ranjen gozd, kjer sem si lahko do neke mere poizkušal predstavljati uničenje ob jedrski katastrofi. Kazalo je, da bo tekma dobro obiskana. Ob prijavi me je prijazno sprejel predsednik SD Muš, Marijan Petek. V vsakem krogu tekmovanja so bila na razpolago tri strelska mesta. Strelišče je umeščeno v mini kanjonu. Na obeh straneh soncu in vetru branita dostop visoki apnenčasti steni. Potek useka je malenkost zavit in tako onemogoča izlet izstrelkov. Priznam, da me je navkljub primernim in toplim oblačilom precej hladilo. Predvsem pa je konkretno zeblo v roke. Streljali smo v štirih kategorijah in sicer: pištola in revolver MK ter enako v VK precizno na 25 m. Sam sem streljal samo s pištolo in revolverjem VK. Domači strelci so z veliko pozornosti spremljali dogajanje, prav tako je skrbno in odgovorno tekmovanje vodil gospod Petek. Očetovsko je delil nasvete in pomagal pri težavah in težavicah posameznih strelcev. Tarče smo pobirali oziroma menjali sami. Vseskozi so za strelce lepo skrbeli s hrano in pijačo. Sončen dan in prijateljsko razpoloženi strelci so poskrbeli, da so se “zmrznjeni” členki in sklepi zopet ogreli in domov sem se odpravil s še eno dobro izkušnjo več.

Boris Rener

V soboto 15. aprila 2017 smo izvedli 1. tekmo 3GUN lige SD1991. Slabša vremenska napoved ni vplivala prav veliko na število prisotnih glede na prijave. Le štirim od 39ih ni uspelo priti. Pravi športni duh. Izkazalo pa se je, da se ob takem navdušenju in dobrem vzdušju tudi vreme lahko spremeni. Po prihodu najzgodnejših na teren strelišča Mačkovec v Bohinjski Beli, ko je uspelo postaviti progo je dež nežno pozdravil vse prisotne skozi predstavitev varnostnih, tekmovalnih in sodniških pravil ter skozi pregled proge. Ob začetku tekmovanja pa se je dež umaknil in tako je ostalo vse do konca tekme.
Je pa vreme vplivalo na postavitev proge. Zaradi mokrega terena se ni vtekavalo v globino strelišča ampak le vzdolž strelske linije.
Začetek je bil ponovno z potezno šibrenico na skrajni levi. Tarč 12, omejeno število nabojev na 14. Polnjenje in spopad s tarčami poljubno vzdolž linije, pozornost je veljala varnostnemu kotu. “Pumpo” se je odložilo v pripravljen plastični sod in na mizi je že čakala puška in zraven nabojnik. Najprej 3 karton tarče, premik in še spopad z štirimi kovinskimi. Vse po 3 strele na tarčo. Za pomoč je bila na voljo lesena podlaga – paleta, kjer smo lahko streljali leže. Ni bilo obvezno. Prav tako ni bila obvezna menjava ob omejitvi 40 nabojev. Nadalje pa je po odložitvi puške v naslednji sod sledila še preizkušnja z pištolo. Najprej spet 3 karton tarče in potem še 10 malih kovinskih.

Odstreljalo nas je 35 tekmovalcev in potek proge ter omejitve streliva so pripomogle, da smo izvedli tekmo v razpoložljivem času. Izkušnje iz prve predstavitvene tekme so se še izkazale za dragocene. Prav tako pri evidenci. Dodatne kontrole na število strelov za oceno in dvojno štetje z Excel tabelo ter z aplikacijo so zmanjšale možnost napak na minimum. Občutek nadzora je bil popoln in dober zato je od konca tekme do natisnjenih in objavljenih rezultatov minilo le 10 minut.

Sama razglasitev z podelitvijo priznanj je potekala po pospravljanju strelišča. Iskrene čestitke zmagovalcem in se že veselimo druge 3GUN tekme.

Galerija je ogromna saj se je naš fotograf Žirc izkazal in res ujel v objektiv prav vsakega tekmovalca. Na voljo v Google galeriji.

LP Ludvik

Rezultati? V obliki PDF dokumenta.

SD1991
Zveza društev za precizno in dinamično streljanje
moris
zsč
polenar tactical