V četrtek 13.12. sem se udeležil  prve tekme v okviru Tržiške zimske lige za puško. Gre za praktično strelsko tekmovanje po pravilih IPSC v kategoriji PCC (pistol caliber carbine) in mini rilfe (.22lr) – dolgocevno orožje v pištolskem kalibru.

Tekmovanje je bilo sestavljeno iz 6 zahtevnih prog na katerih so bile tarče postavljene na razdalji od 2 do 50 metrov.
Sama organizacija je bila na visokem nivoju, žal pa je pri nekaterih progah motila slaba osvetljava, za katero se je organizator že zavezal, da jo bo do naslednjič popravil.
Jaz sem tekmoval v kategoriji PCC in sicer z Zenith Z5-rs – polavtomatsko verzijo MP5 s preklopnim kopitom in Eotech 512 optiko.
Na splošno mi ni šlo tako slabo, ampak sam pri sebi vem, da sem si na dveh progah uničil rezultat. Na eni progi se mi ni sprožila premikajoča tarča, na drugi pa sem bil prisiljen v menjavo nabojnika zaradi popravljenih strelov, kar mi je vzelo kar nekaj nepotrebnega časa. Kot vedno mi manjka treninga. Upam da se naslednjič odrežem bolje.

Slike in rezultati.

Žiga

V četrtek 06. 12. 2018, točno po 18 uri, smo se članice in člani SD 1991 dobili na prednovoletnem neformalnem posvetu o svetu, društvu in tekočih zadevah.

Glede na neformalni značaj druženja, je bila tišina edino prvih 5 minut po tem, ko smo dobili pred seboj poln krožnik mesa in krompirja. Žejni seveda nismo ostali, pri lovljenju sreče pa nam je prijazno pomagal Metod, ki je organiziral srečelov.

Lepo je bilo videti spet članstvo na kupu in reči kakšno s starimi prijatelji.

Se vidimo!

Nejc V.

Tretjo 3gun tekmo smo imeli na strelišču PVD Sever za Primorsko in Notranjsko v Črnotičah. Organizatorji, Aljaž in Nejc Kozamernik ter Matevž Miklavc, so nam pripravili zelo kompleksno tekmovalno progo z naslovom ”Čista jeba”. Proga je bila res zahtevna, saj je vsebovala naloge, za katere je bilo potrebno veliko zbranosti in spomina, poleg klasičnega teka in streljanja. Naslov ”Čista jeba” je bil zares na mestu, čeprav se je prvotno bral kot malce neresna provokacija.

Zazvoni telefon. ”Piiisk.” V njenem smsu samo slika čudne face, spodaj pa napis: ”Pomagaj. To je ta! Železniška posta”… //žreb glavne tarče// Takoj za tem so me že ”presenetile” večinoma kovinske tarče v koridorju, oddaljene od 50 do okoli 100 m. Z njimi sem se spopadel s puško in nato odtekel v prvo možno kritje. Tam sta čakala dva papirnata stražarja, ki sta zadrževala talko, prodajalko vozovnic. Po njeni (od)rešitvi sem naredil taktično menjavo in vpadel v sobo s tremi papirnatimi zlikovci. En, dva, tri, štiri, pet in zlikovcev že ni bilo več; nabojev za puško pa tudi ne, zato sem jo odvrgel.

Odhitel sem v naslednjo ulico, od koder so se slišali klici ranjenca. Ko sem prišel do njega, sem se za par sekund ustavil in razmislil, kako naprej //žreb matematičnih računov in računanje, rezultati so določali zahtevano število strelov//. Preden sem z eno roko zagrabil ranjenca in se začeli vzvratno premikati proti izhodu, sem repetiral pištolo in se pripravil na nove tarče. Z njimi sem se spopadal dokler ni bil nabojnik prazen, komaj mi je ranjenca uspelo spraviti na varno.

Odhitel sem v naslednjo ulico, vedno bliže sem bil železniški postaji,… Kar naenkrat so trije kovinski papki skočili iz prvega vagona. Ni bilo časa, napolnil sem pumpo s tremi naboji in odbil prvi napad… in takoj so se pojavili še trije,… pa še trije… Sranje…

”Na pomoooč”, sem zaslišal klice iz bližine. Prazno pumpo sem spustil in odšprintal proti glavnemu peronu. Preden sem pogledal izza zidu, sem izbrskal še zadnji poln nabojnik za rezervo in se pripravil na… kaos. Takoj za zidom sta me presenetila dva papirna barabina, ki sta zadrževala talca in en precej oddaljeni opazovalec s kalašnikovko. Ravno ta mi je povzročal nemalo problemov, zato sem naredil taktično menjavo, preden sem nadaljeval po peronu. Nasprotniki so bili povsod, zdelo se je, kot da ni nikjer na tem peronu normalnega kritja. Zaslišal sem zvok… ”Vlak”, sem si rekel. Pogledal levo in v premikajočem vlaku zagledal čudno faco iz smsa. Bil je glavni šef železniške mafije, ki je ugrabil vlak in za talca vzel strojevodjo in sprevodnika. Nisem okleval in rešil oba, da sta lahko še pravi čas ustavila vlak.

Kriki na pomoč so bili vedno bliže. Izza reklamnega panoja sem videl, kako se dva oborožena papirčka trudita, da bi nekoga ukrotila, ki pa se jima neutrudno upira in zato se prerivajo po peronu. ”Ooo, poglej si ti njo, ne pustiš se jima, a? Še telefona ti nista mogla vzet”, sem si veselo rekel, previdno nameril, nekajkrat ustrelil in… Srečen konec.

…ali na kratko. Fenomenalna tekma, ki je od vsakega strelca zahtevala vrhunsko strelsko znanje ter zbranost. Veseli smo bili mednarodne udeležbe, dobre družbe in OK vremena… Pa še na čim več takih…

Kot vedno rezultati in galerija slik… in tokrat še video:

Nejc V.

Ob kar treh različnih možnostih za trening na vojaških streliščih to soboto, se nas je kakšnih 25 članov in nekaj gostov zbralo tudi na strelišču Crngorb.

Vodja streljanja je bil Samo Debevec, ki je strelsko linijo klasično razdelil v tri dele. Na prvi je potekal pištolski trening na razdaljah od 5 do 25 m, na drugem streljanje na 100 m z dolgocevnim orožjem, tretji del pa je bil namenjen treningu ostrostrelcev na 300 in več metrov.

Dan se je začel z gosto meglo, tako da so bile že tarče na 100 m komaj vidne. Iz tega razloga se nas je kar nekaj, ki smo planirali samo trening z dolgocevnim orožjem, odločilo, da najprej malo povadimo tudi s pištolo in počakamo, da se megla razkadi. To se je zgodilo okoli enajste ure in pričakal nas je lep sončen dan, ki je omogočil, da izkoristimo ves potencial, ki ga strelišče ima. Tako smo veselo pokali tam nekje do druge ure popoldan. Sledilo je seveda pospravljanje strelišča, nato pa odhod domov.

Na splošno lepo preživet dopoldan, pogrešal pa sem padajoče tarče, saj ima streljanje nanje res poseben čar. 🙂 Upam, da jih kmalu »usposobijo.«

In še galerija nekaj meglenih slik.

Rok Kuklec

Kljub slabšemu vremenu, smo se člani SD 1991 odpravili na tekmovanje v Mokronog, kjer smo dan pričeli z obvezno prijavo tekmovalcev in ekip. Po nagovoru organizatorja, smo se odpravili na prizorišče, se opremili in seznanili s streliščem.

Športnih strelcev je bilo veliko, prav tako tudi postavljenih prog. Naši gostitelji so se zelo potrudili in organizirali kar 7 prog, na katerih smo morali v določenem vrstnem redu podirati kovinske tarče. Proge so bile zelo zanimive, na nekaterih si le stal in podiral tarče, na drugih pa si moral narediti več premikov, da so se odkrile vse tarče. Progo je bilo potrebno odstreliti tri krat zapovrstjo, od tega sta se štela dva najboljša časa. To pomeni, da je bilo ta dan streljanja čez glavo! Veseli smo bili tudi zelo dobre družbe športnih strelcev Strelskega društva 1991. Bili smo namreč pohvaljeni s strani sodnikov, da zelo hitro postavljamo tarče za naslednjega strelca in pa za fair play!

Tekmovalci so se pomerili tudi v panogi PCC, kjer je z odliko odnesel pokal za prvo mesto Žiga Polajnar, ter Manca Vrhovnik, ki si je prislužila medaljo za drugo mesto v  ženski kategoriji.

Dan in druženje smo zaključili s pogostitvijo, ter podelitvijo nagrad. Tekma je bila odlična, tako v organizacijskem smislu, kot tudi strelskem. Prav tako tudi družba.

Rezultati PPC, Iron, Optic, ekipe.

Grega

SD1991
Zveza društev za precizno in dinamično streljanje
moris
zsč
polenar tactical
Slovenska vojska