V petek 14. 4. 2017 in soboto 15. 4. 2017 je na klubskem Strelišču Branko Doljak v Dornberku potekala 3GUN tekma. Že v petek se nas je tja odpravilo 6 članov SD 1991. Strelišče je precej skrito v eni od malih dolinic in praktično idealno, saj je na vse strani breg. Proge so bile domiselno postavljene, s tarčami različnih velikost in na razdaljah od 2 do 50 m.

Na progi za polavtomatsko puško je bilo omejeno na 40 strelov. Streljali smo stoje in kleče. Nadaljevali smo s progo za potezno šibrenico, kjer je bilo potrebno večkrat polniti in se pravilno premikati med kritji. Nato je sledila še proga za pištolo, ki pa je bila precej kompleksna. Omejeno je bilo na 4 nabojnike, streljali pa smo le iz kritja in po pravilnem vrstnem redu, kakor so se tarče odpirale.

Kozamernika in Miklavc so se prebili tik pod vrh (3. do 5.), meni je uspelo priti do 8. mesta, Žirovnik je bil 13. Hajdinjak pa 15. Tekma je bila odličen trening za naslednji dan, ko smo v SD 1991 začeli s prvo društveno ligo, prav tako v disciplini 3GUN. Ampak to je pa že tema za naslednji članek.

Ponovno gredo pohvale organizatorju za domiselnost in gostoljubje – lačnih ali žejnih, nas tudi s primorske še niso spustili domov.

Slike s v google+ galeriji, rezultati pa na strelskem forumu.

Samo D.

V nedeljo 18. marca 2017, smo člani SD 1991, ki smo tudi ponazoritveniki vojske iz obdobja druge svetovne vojne – za nemške oborožene sile pod korespondenco Metoda Šavsa in Andreja Jamnika in kolegi – člani ponazoritvene skupine »Planika« pod vodstvom Zvoneta Razingerja in za rusko armado pod korespondenco Ludvika Filipiča – društvo Klan4 fun, sodelovali na povabilo znanega slovenskega glasbenika Sašota Gačnika – Svarogova na snemanju njegovega najnovejšega videospota in pesmi »Najin sin,« ki jo poje tudi v ruščini. Pesem »Najin sin« je takoj postala hit tedna na najbolj popularni nekomercialni radijski postaji v Rusiji, ta videospot pa bo kot tak zaradi svoje izvirnosti in režije, kot vojna tematika nekaj zelo posebnega in edinstvenega, česar na naših tleh še ni bilo. V kratkem filmu bodo namreč nastopale: nemške enote – Waffen SS, Wehrmacht, Lufttwaffe, Rdeča armada – Rusi, vaški uporniki iz Primorske, partizani in seveda glasbenik – umetnik Sašo Gačnik.

Prizore smo snemali v vasi Volčji Grad na Primorskem – občina Komen, snemanje pa je bilo zelo trdo in naporno delo, ki je od ranega jutra v nedeljo, trajalo do poznih večernih ur, ki so bile prekinjene samo z nekaj 10 minutnimi odmori, tako da so vsi udeleženci, ki še nikoli niso bili navzoči na kakšnem snemanju filma, lahko na lastni koži izkusili, kako hiperaktiven in naporen je igralski delavnik in koliko ur in replik je potrebno za to, da lahko potem gledalci iz udobnih naslonjačev vidijo prizore, ki trajajo v nekem filmu morda samo nekaj trenutkov. Vsi udeleženci smo se temu primerno, pod taktirko režiserja Perice Raia, angažirali maksimalno po svojih najboljših močeh in sposobnostih, konec snemanja pa je v poznih večernih urah temu primerno obrodil sadove trdega dela in posnetke skoraj originalnih vojnih spopadov in dogodkov, ki se bodo, ko bo film zmontiran – lahko postavili ob bok posnetkom, ki jih lahko gledamo v kinematografih in v filmih z vojno tematiko v svetovnem spektru.

Snemanje se je uspešno zaključilo, kljub temu, da smo ga morali zaradi slabega vremena trikrat prestaviti, ampak pregovor pravi: »najboljše stvari so tri.« Janez Vajnkard Valvasor je nekoč zapisal: »IN DULCIS EX LABORE FRUCTUS« – Sladak je sad dela. In ravno ta rek je potrdil dejstvo, da smo udeleženci tega snemanja ponazoritveniki, igralci in statisti, dobili ponovno potrdilo za naš entuzijazem in osebni hobi, ki ga z veseljem in vnemo gojimo zato, da vsak ponazoritvenik s svojo uniformo in opremo, ki nenazadnje ni poceni, ohranja in spoštuje spomin na dejanja naših prednikov, ki so bili pripadniki različnih vojska – v različnih uniformah in v različnih armadah, ne glede na različna svetovno – nazorsko politična prepričanja. In naš entuzijazem, dejanja na snemanju, avtentična vojaška oprema, uniforme in vsa ostala logistika, je to ponovno – kot na vsakoletnih festivalih vojaške zgodovine v Pivki, tudi nedvomno dokazala!

Videospot bo po besedah Saša Gačnika torej nekaj posebnega in zelo, zelo na nivoju. Se pa seveda temu ustrezno čas do premiere malo vleče, ker je projekt strokovno zelo zahteven in bo predvidoma kot tak, prvi na naših tleh.

Sašo Gačnik se v svojem imenu še enkrat iskreno zahvaljuje vsem udeležencem za njihov osebni doprinos in se veseli našega skorajšnjega snidenja na premieri!

Lep pozdrav, Andrej Jamnik

Prispevek s TV Celje

Slovenska verzija pesmi.

Večji del fotografij najdete na facebook strani.

Slovenska verzija pesmi

Ruska verzija pesmi

Med 3. in 7. aprilom sem se udeležil mojega prvega svetovnega ostrostrelskega prvenstva. Prvenstvo poteka vsako leto na Češkem v mestu Bzenec, v organizaciji ostrostrelca Petra Mareka in v sodelovanju z Češko vojsko. Po 6 urah vožnje sva z sotekmovalcem prispela v bazo na strelišču. Prijavila sva se in opremo odnesla v šotor, ki je bil namenjen za slovensko ekipo. Šotori ogrevani, notri postelje, skratka pravo udobje.

Na vsakem šotoru je bil spisek tekmovalcev in sprehodil sem se, da vidim kdo vse je moja konkurenca. Pridem do prvega šotora in spisek samih ameriških airborne rangerjev. Malo težje pogoltnem slino, si rečem ne me j* in stopim da naslednjega šotora. Tam spisek ameriških marin sniper team, o f*! Grem šotor naprej, tam fabriška ekipa Meopte, fabriška ekipa H&K, Finske ekipe, Angleška ekipa, Poljaki, Čehi… Tole bo zaj* si rečem in sam pri sebi upam samo na nekaj, da le ne bom zadnji. Drugi dan se je začelo zares. najprej strel z hladno cevjo na 570m. “Kaj, a ne bomo prvo nič nastrelili na 100 m,” razmišljam sam pri sebi. Saj sploh ne vem kam puška nese zaradi druge nadmorske višine.

Platko na 570 m čudežno zadanem in gremo dalje na novo nalogo, to je določanje razdalje človeka v gozdu brez namerilnih naprav, streljanje na granato na 100 m, streljanje na naboj na 100 m in še streljanje na 590 m. Nato streljanje s pištolo in v tem duhu mine prvi dan.

Drugi dan: streljanje čez ovire s pištolo, vlečenje 85 kilogramske lutke po terenu, streli z novim škorpijonom čez razne ovire. Spet vlačenje tiste lutke, streli z brenom, itd. Pa še streljanje na tarče s talci, kjer dobiš ogromno kazenskih pik, če zadeneš žensko in otroka. Itak sem zaj* ter ubil talca in otroka. Nato streli iz različnih položajev.

Sledijo streli pod kotom 90° na razdalji 300 m. Tukaj ugotoviš, koliko treninga manjka, ker realno niti ne veš, kako puško nastaviti, da ne boš streljal na slepo. Streli s hrbta od partnerja, menjave pušk s partnerjem, itn.

Tretji dan: odhod na drugo strelišče po imenu Labava, ki je ogromno strelišče. Bač je kot peskovnik v primerjavi s to veliko pokrajino. Najboljši daljinomeri so se ustavili blizu 2000 m, tako da prave daljave niti nismo mogli izmeriti. In prišel je čas za streljanje iz helikopterja. Nervozno čakanje, da prideš na vrsto in opazovanje tekmovalcev, komu bo uspelo zadeti. Vse SLO ekipe smo podrli po eno od dveh tarč. Le redkim je uspelo zadeti obe tarči. Nato dalje na iskanje sovražnega ostrostrelca po kooridantah, pa 1 ura časa, da se priplaziš…

Čez nadzorovani sovražni koridor, ki poteka čez tankovsko cesto, po kateri se vozijo tanki in nato zopet streljanje na 100 m, na 800 m, pa na 300 m iz različnih nestabilnih položajev. Ob temi pa čas za nočno streljanje ob soju svetlobnih raket. Nato čakanje na kamione in spanje v podzemnem bunkerju kot sardele. 😉 Drugi dan odhod nazaj v Bzenec in takoj streljanje s puško na 580 m in strel na 300 m in še streljanje s pištolo z oprtano vso kompletno opremo prejšnjega dne, ko smo spali na terenu in s puško seveda.

Za zaključek lahko rečem, da je bila to izjemna izkušnja in tekmovanje na visokem nivoju. S partnerjem sva dosegla 24. mesto, kar je zame dober rezultat. Imela sva kar nekaj res dobrih strelov in seveda tudi veliko brezveznih napak. Spoznal sem ogromno prijaznih in zanimivih ljudi iz vse koncev sveta, ki so mojstri svojega poklica. Sedaj pa je čas za veliko treninga in priprav na novo tekmovanje.

Na koncu se najlepše zahvaljujem Fegušu in Pollu, ki sta imela zaupanje vame in mi nastop na svetovnem prvenstvu tudi omogočila. Brez njiju, bi vse ostalo le želja.

Še povezava na strelski forum z nekaj posnetki. Galerija pa je v google+ obliki.

Aleš Kutnar

Med 24. in 26.3.2017, je policijsko veteransko društvo Sever za Notranjsko in primorsko, na strelišču v Črnotičih pripravilo strelsko tekmo, ki je za razliko od običajnih vključevala le eno progo čez celo strelišče.

Tekmovati je bilo možno s kratkocevnim orožjem ali kombinirano s kratkocevnim in dolgocevnim orožjem. Tekme se je udeležilo 57 tekmovalcev, naročeni pa smo bili po nekaj strelcev na uro. Preden se je strelec podal na progo, nam je bilo le predstavljeno kako je omejena proga, strelne in nestrelne tarče in izrečen stavek »pripravljeni bodite na vse«. Na progi smo se srečali tako z kovinskimi tarčami kot papirnatimi tarčami, vse pa so vključevale strelne in nestrelne tarče. Na progi so bila pripravljena tudi presenečenja, vključno s simulacijo improvizirane eksplozivne naprave.

Nad pripravljenim smo bili navdušeni, saj ni pogosto, da se lahko soočimo s tako dolgo progo ali s progo, kjer si tarč ne moremo ogledati vnaprej in nam je zato presenečenje. Naj omenim še, da so se fantje iz PVD Sever zelo potrudili za pripravo proge, v namen tekme so namreč dve steni med linijami odprli. Tako da, gre izredna pohvala in zahvala organizatorju za organizacijo tekme na takšnem nivoju.

Ker se je tekmovanje raztezalo čez celoten konec tedna, ni bilo nobene podelitve. Nekaj izsekov iz posnetkov iz prvoosebne perspektive je v galeriji google+, rezultati pa v spodnjih priponkah.

 

Matevž Miklavc

V soboto 1. 4. smo se člani SD 1991 udeležili 2. tekme državnega prvenstva SZDS. Organizatorji so pripravili 6 zanimivih in razgibanih prog na strelišču Černotiče. Kot vedno se je tekmovalo po IDPA pravilih, kaj je pomenilo, da so bili sodniki posebej pozorni na uporabo kritja, taktična zaporedja, strelčevo opremo za prikrito nošnjo, menjavo nabojnikov ipd. Tekmovanja se je udeležilo kar 94 tekmovalcev iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Vsi člani smo nabrali nekaj točk za državno prvenstvo, Aljažu Kozamerniku pa je uspelo osvojiti odlično 1. mesto v kategoriji SSP – Sharpshooter. Ekipno smo ponovno osvojili nehvaležno 4. mesto, zato se bomo naslednji mesec še bolj potrudili.

Slike so v galeriji google+, rezultati pa tule.
Nejc Kozamernik

1 3 4 5 6 7 42
SD1991
Zveza društev za precizno in dinamično streljanje
moris
zsč
polenar tactical