Sobota, 22. 6. 2019. Pogledam vremensko napoved. No ja, mogoče bomo imeli pa srečo in se odpravim proti strelišču na Bloški polici.
Napovedana je nova tekma v seriji 3-gun tekem SD 1991.
Pridemo pred dogovorjenim časom, vendar nas kljub temu pričaka že postavljena proga. Hiter pogled mi ne pove ničesar. Kaj bo prvo puška ali “pumpa,” bomo imeli lahko naboje za “pumpo” v holderjih?
Pogledam papirnate tarče. Vse so zavite v prozorno folijo. Kljub temu še vedno upam, da nam bo vreme naklonjeno. Pogledam v nebo. Oblačno, vendar se skozi vidi svetloba – bo, bo zdržalo bo.
Vodja streljanja Samo nam pove še par hitrih opomnikov in že preda besedo Janezu, ki bo vodil strelce na liniji. Na hitro ponovi še enkrat varnostna pravila in nam razloži potek proge.
Pa začnimo!
Že po nekaj strelcih prvi pripetljaj. Naboji iz “pumpe” se odločijo strelcu sami izleteti iz nabojnika pod cevjo. Malo začudenja, malo smeha in že v vrsti iščemo vzmet, ki mirno počiva nekje v travi.
Še predenj se dobro zavem, že vsi vedrimo pod majhnim nadstreškom in dež prekine nadaljevanje tekmovanja. Sam pri sebi se jezim, da nam ne bo zopet zmanjkalo časa in ne bomo vsi strelci prišli na vrsto.
Nadaljujemo in zopet vedrimo. Le kdo je danes naročil tako “sranje” z vremenom. Papirnate tarče počasi, kljub zaščiti postajajo mokre. Saj bodo zdržale, si mislim. Če ne, jih bomo pa menjali.
Končno sem na vrsti.
Začnem s “pumpo,” ki sem jo napolnil z naboji, katere sem pripravil v posodico na mizi poleg “pumpe.” Kot je videti ne bomo videli danes nič hitrih quadloadov, sem si mislil, ko sem poslušal “briefing.” Spopadem se z vrsto kovinskih tarč, dokler mi zaradi zgrešenih strelov ne zmanjka nabojev. Tarč med katerima se je stiskal talec se nisem niti dotaknil. Premik do soda, kjer so me zopet v skodelici čakali še dodatni naboji in dva “sluga.” Prvič bo zame – to bo še zanimivo. Odložim “pumpo” v sod in se premaknem do pozicije s katere bom s puško polavtomatsko uničil ostale nasprotnike. Prva dva iz papirja mi kljub nestabilni zibajoči podlagi nista delala preglavic in tudi ostale tri kovinske plošče mi zaradi dobre opore hitro “zazvonijo.” Potem pa trenutek streznitve. Dve tarči na 300 m razdalje opremljeni s svetlobnim indikatorjem zadetka. Štirje streli v prazno. Nič ne bo, škoda časa in nabojev. Raje hitro izločim iz igre še preostale tri kovinske nasprotnike, še zadnjič zaklenem puško in jo odložim v sod. Odhitim proti gumi, stopim vanjo in s pištolo popokam dve papirnati tarči in nepregledno število kovinskih. Hiter premik še na zadnji položaj, vmes taktična menjava nabojnika in že izpod paravana padeta dva poperja. Vstanem, vdihnem še zadnjič in položim še prestale v travo skrite bele kovinske ploščice. No vsaj pištola je šla tako kot sem pričakoval.
Kljub časovni stiski še preostali tekmovalci odstrelijo zelo dinamično progo, pospravimo opremo in tarče in že ob pivu prijetno kramljamo o strelstvu povezanih stvareh.
Rezultati tekme, trenutni seštevek v ligi.
Mike
