Tekmovanja

1 2 3 38

Dne 27.06., smo se udeležili mednarodnega tekmovanja v taktičnem sniperju – The Longest day v Italiji, blizu mesta Livorno. Iz Slovenije se nas je udeležilo 8 tekmovalcev, od tega trije člani našega društva SD1991; Jure Kutnar, Žan Šude in Aleš Kutnar. 

V večernih urah smo prispeli v hotel, nekaj pojedli in začeli pripravljati opremo za naslednji dan. Tekmovalec mora vso opremo ves dan nositi s seboj, kar je pomenilo na vroč poletni dan, poleg vse opreme, tripoda, orožja in 100 kosov streliva, še vsaj 3-4 litre vode!

Drugi dan ob 7:30 se je pričelo tekmovanje. Nas Slovence so pomešali med druge ekipe Italijanov, Švicarjev in Nizozemcev, kar je še otežilo tekmovanje, saj nismo mogli pomagati drug drugemu z nasveti, ko je kdo že streljal ter tako sporočal drugim, kako piha veter in kakšne popravke je imel med streljanjem. Tekmovanje je vsebovalo cca 18 stage-ov, ki so se zavlekli čez celi dan krepko v noč.

Vsi smo imeli velike težave že na začetku, pri čisto preprostih strelih, saj je bilo potrebno vse delati zelo na hitro, s skoraj nemogočim kratkim časom za pripravo in še manjšim časom za postrelitev večje količine tarč, ki so bile na neznanih razdaljah. Pritisk je rasel in jeza tudi, saj je bilo nemogoče zadevo izpeljati tako hitro. 

Da je bilo tekmovanje še bolj zahtevno, si za vsak zgrešen strel dobil še kazenske točke, kar je pomenilo, da si bil po točkovanju lahko zelo hitro slabši kot na pričetku tekmovanja, to je z minus točkami. 

Ko smo se že malo sprostiti in se pač sprijaznili, da slabše ne more biti in, da bomo verjetno zelo slabi na tem tekmovanju, saj nam je šlo res slabo, so nam jo zagodli še tako, da si moral tarče streljati po določenem vrstnem redu. V koliko si zadel tarčo, a ni bila po pravem vrstnem redu, si dobil dodatno kazenske točke. Na koncu je bila glava že čisto zmedena, saj si moral delati hitro in še paziti na vrstni red.

Popoldan je začel še pihati veter, katerega sem bil v tej peklenski vročini vesel, a le dokler nismo začeli s streljanjem.

Prvi strel že zgrešim 1.5 mil v levo, ker pomeni, da je lepo vleklo iz desne. Popravim, repetiram in ustrelim ponovno. Zdaj malo desen…j….ti veter. Ker nisem zadel prve tarče, grem na drugo. Časa ni bilo, da bi jo izmeril v pripravljalnem terminu 60 sek., zato ustrelim kar na blef. Vidim da sem nizek za 2 mil. Popravim in želim ustreliti a takrat zapiska sodnik, da je konec časa, ki mi je bil namenjen za strele. Izpraznim ležišče, odpnem nabojnik in gremo dalje… Tako poteka čez celi dan.

Enkrat ti uspe, dvakrat ti ne in obratno. Vmes se srečamo s fanti in vsak se jezi po svoje. Nobenemu ne gre prav dobro. Teren in vročina sta naredila svoje na opremi in pride do težav. Jamniku nagaja sprožilec na Savegu. Renčelj Gregorju se zlomi pin pri izmetaču za tulce. Vsak tulec je moral ročno s prstom izbezati iz ležišča. Leon je imel težave pregretja polnitve in je prihajalo do povečanih pritiskov. Vsak tulec je bil bolj napihnjen in zadeva je postajala nevarna.

Tekmovanje je vsebovalo strele iz različnih pozicij in 90 stopinjskih strelov. Streljanje iz barikade, migajočih platform, španskih jezdecev in strehe. Streli so se izvajali na razdalji 100 do 1000 metrov pod različnimi koti in iz hriba na hrib.

Po opravljenem nočnem streljanju in pohodu do začetne točke tekmovanja se je tekma zaključila. Utrujeni smo se vrnili v hotel in se smejali drug drugemu ob zgodbah in vtisih iz tekmovanja.

Naslednji dan zjutraj smo imeli razglasitev rezultatov. Začnejo od najslabšega proti najboljšemu. Čakali smo, da nas pokličejo po rezultatih in smo bili vedno bolj presenečeni, saj le nismo bili tako slabi, kot smo mislili. Zgleda smo imeli vsi iste težave na tekmi oziroma nekateri še hujše.

Tako smo dosegli člani SD 1991:  Jure 19 mesto, Žan 4 mesto, kar je vrhunski dosežek za njegovo prvo mednarodno tekmo in Aleš 3 mesto. Vsi rezultati ostalih slovenske ekipe so se gibali med prvih 19 tekmovalcev in kar 6 Slovencev nas je bilo med prvih 10. Glede na to, da nismo imeli možnosti treninga na strelišču v tem letu, vsekakor dober rezultat .

Slike

Aleš Kutnar

Dolgo smo čakali, in smo vendarle le dočakali: v soboto, 20. 6. 2020, se je v Kamniku, na zaprtem strelišču, odvila prva tekma 3Gun v letošnjem letu.

Za mene je to bila tudi prva 3Gun tekma, katere sem se aktivno udeležil, in moram reči – to je to! 🙂

No, res da sem še pred začetkom bil kar dobro oštet zaradi nepremišljene neumnosti, vendar sem prepričan, da se ravno zaradi tega nikoli več ne ponovi! Vsaka čast fantom, ki res budno pazijo na varnost.

In že sem na vrsti. Neverjetno kako hitro gre vse to! Vse okoli mene izgine, samo še sodnik je tu in mentor Samo nekje v ozadju.

Srce dela, pamet skače sem in tja, vendar sem miren in se prepričujem, da grem na “izi”. Nič tekmovalno. Samo da speljem tako kot je treba.

Pripravljen! Pisk… Polnim pumparco, roke mi malo nagajajo, ampak gre. Prst z sprožilca, drži varno smer, počasi,… vse to si ponavljam, in se že spopadem z prvo tarčo. Boom!!! Golob zgine v prahu – srce kar poskoči – pa drugi, pa tretji, … šesti. Kar ne morem verjeti. Ali to sploh kdo zgreši, si mislim.

Tečem po puško in komaj čakam, da sprožim. Seveda, prej je potrebno še nabojnik vtakniti! A mi rata, obakrat. 🙂 Odstreljam, občutek bogovski. Stečem in Samo zavpije “zakleni”. Ubogam. Pri tarči, namerim, sprožim…. nič! Trenutek zagate, a se mi posveti – odkleni! – in že pokam. Vse mi gre brez napake, se mi kar smeji. Pojma nimam koliko sem zadel, ampak sem zadovoljen!

In že tečem novi krog, pištola. Daleč so te tarče, a so velike! Streljam že kar korajžno in nič več počasi. Prst že sam uboga, varna smer je jasna. Z užitkom in nasmehom popokam do konca in uspešno zaključim. Čas ni pomemben, rezultat tudi ne.

Jaz bi še en krog. Takoj, zdaj!!! 🙂 Vendar to so samo pobožne želje. Prinesejo torbe, pospravim orožje in se prizemljim.

Ja, to gre čisto prehitro. Vsak bi moral iti tri kroge, pa naj šteje najboljši! 🙂

Za mene, začetnika, je proga bila idealna, vse jasno, brez pasti, natančno določeno in razloženo.

Organizacija: kapo dol fantom, odlična, na visokem nivoju, profesionalno. Vsaka čast!!!!

Komaj čakam na naslednjo tekmo. Do takrat pa nekaj slik in uradni rezultati.

Strelski pozdrav

Gorazd Todorović

Dne 13.6.2020 je na strelišču v Vezovju potekala prva IPSC tekma (pištola/revolver/PCC) za sezono 2020. Tekme se je udeležilo 98 strelcev od tega smo društvo SD 1991 zastopali trije člani: Andrej Ograjenšek, Dejan Gradišnik in Blaž Mejač.

Organizatorji so za nas pripravili 8 prog. Dve progi sta bili stacionarni, ostale pa dinamične, pri čemer je treba poudariti, da za dve izmed njih si moral imeti zelo aktivne možgane, ker drugače si z lahkoto pozabil kakšno tarčo.

Glede na število tekmovalcev, je tekma potekala gladko, brez večjega čakanja na naslednjo progo.
Po dolgem času se je vreme zbistrilo in tekma je potekala v zelo lepem in vročem dnevu. Vsi smo bili prepoteni, živčki so tudi naredili svoje, ampak skupaj smo preživeli dobro tekmo v dobri družbi.

Od tekmovanja smo odnesli naslednja odličja:
Andrej Ograjenšek – Produkcija – C Class – Overall – 3.mesto
Blaž Mejač – Standard – C Class – Overall – 1.mesto

Rezultati in Slike

Dejan G.

V soboto, 6. 6. 2020, je na Strelišču Griža pri Rižani Strelsko društvo Kanela pod okriljem ASZS in pod precej vročim primorskim soncem organiziralo 2. tekmovanje v pokalnem prvenstvu Steel Challenge 2020, ki poteka pod pokroviteljstvom Lovec Arms iz Grosuplja.

Organizator je pripravil osem prog s kovinskimi tarčami na razdalji od pet do dobrih dvajset metrov, pri čemer je vsak tekmovalec na vsaki postaji odstreljal štirikrat, na eni celo petkrat.

Tekme se je udeležilo veliko število strelcev, zato so bila vsa mesta (organizator je sprva predvidel 90 tekmovalcev) zasedena še precej pred iztekom roka za prijavo. Zaradi pomanjkanja tekmovanj in možnosti za izpihovanje pajkov iz cevi pa je organizator pozneje vendarle uslišal tiste, ki so bili »v čakalni vrsti« in odprl še dodatno skupino, tako da so barve našega društva zastopali Jan BERNIK, Dejan GRADIŠNIK, brata KOZAMERNIK in Boštjan VODNIK.

Opazovalec bi lahko rekel, da je bilo tekmovanje enolično – vse proge so bile na pogled bolj ali manj enake, vendar pa je organizator tarče postavil tako, da je vsaj ena od prog številnim udeležencem povzročala precej težav. Naš Dejan se je držal za glavo in preklinjal porabljene sekunde, v svoji vnemi pa je očitno povsem spregledal, da so nekateri tisto, kar so naši merili v sekundah, streljali precej, precej dlje…

Tekmovanje je potekalo tekoče, organizacija je bila dobra, brez nepotrebnega čakanja, vsekakor pa bi vsem ustrezalo, če bi v takih podnebnih in vremenskih razmerah bilo možnost na strelišču pustiti kakšen evro za osvežilno pijačo.

Preživeli smo lep dan, družba je bila dobra, zabava tudi, tistih nekaj žab, ki so se skrivale po ogromnih lužah za tarčami je menda tudi preživelo, tako da smo bili vsi bolj ali manj zadovoljni. Orožje očitno še ni povsem »utečeno«, tekma pa je bila tudi ena prvih, tako da je prostora za izboljšanje nedvomno še kar nekaj.

Rezultate s tekmovanja si lahko ogledate na povezavi:

http://www.aszs.si/sc1/index.html

Nekaj fotografij pa je v galeriji. Dejana bi lahko uporabili tudi za reklamno fotografijo za izdelke Ghost… ali pa se morda samo Dejan skuša približati »modelu.« 🙂

Borut Bernik Bogataj

V soboto 22. 2. 2020 smo člani organizirali strelsko tekmo ZMAGOVALNI DVOJČEK na  strelišču SD Sodražica.

Organizacijsko sta bila na tekmi vsaj dve zanimivosti.

Prva zanimivost je bila da, kot že ime nakazuje, je tekmovanje potekalo v paru. Tako je bil končni rezultat para odvisen tudi od sposobnosti usklajevanja in komunikacije in ne samo od natančnega proženja in hitrih korakov. Tisti pari, ki so pristopili h tekmovanju kakor bi to storili na ostalih tekmah, so kaj kmalu spoznali, da tako ne bo šlo, kajti vse proge so bile sestavljene tako, da se jih nikakor ni dalo opravit brez sodelovanja. Pa naj si je šlo za klicanje tarč in zaporedja spopadanja tarč, ali pa vlečenja težke lutke.

Druga zanimivost pa je bila, da smo to tekmo uporabili za preverjanje novih pravil glede opreme v podskupini Armor, katero imamo namen letos vpeljati v klubska tekmovanja. Prav presenetljivo pa je bilo dejstvo, da je velika večina strelcev na tekmovanje pravzaprav prišla opremljena za tekmovanje v tej novi podskupini. Videti je bilo kakor da vsi z velikim veseljem nase vlečemo opremo, ki nam bo še dodatno omejila gibanje.  

Po koncu streljanja smo se odpravili na Turistično kmetijo Oblak, kjer so nas pogostili z izjemnimi domačimi  dobrotami. Tam smo se uskladili glede pravil za prihodnja tekmovanja, se zahvalili fantom za organizacijo in pobudo, ter si zaželeli tako ugodno vreme na vseh tekmah v letošnjem letu! 

Nekaj slik in rezultati. No, pa še en kratek video. 😉

Luka N. K.

1 2 3 38
SD1991
Zveza društev za precizno in dinamično streljanje
moris
zsč
polenar tactical
Slovenska vojska