Po nepričakovano dolgi strelski pavzi smo prvo soboto v juliju končno dočakali 1. strelsko tekmo pod okriljem zveze SZDS, ki je s strani društva SD1991 vedno dobro zastopana. Ker Covid ukrepi še niso popustili, je bilo število udeležencev tekme, vključno sodniki, žal omejeno na maksimalno 50 oseb, tako da smo se nadejali hitrega poteka tekme v prijetnem sončnem vremenu.
V sezoni 2020 smo bili seznanjeni z nekaterimi manjšimi spremembami pravilnika od katerih so bistveni: sprememba točkovanja pribitkov (npr. pribitek 1s namesto 0,5s), sprememba kategorij (dodana kategorija Open) in sprememba klasifikacij (pet starih razredov zreduciranih na tri: “strelec, dober strelec in mojster strelec”).
Proge so bile pripravljene zelo pestro, prav vsaka pa je vključevala tudi različne premikajoče tarče, kar je dodatno popestrilo tokratno tekmo in dodalo še nekaj dinamike. Zelo pohvalno!
Člani društva smo se odrezali več kot dobro, saj smo s tekme odnesli večino odličij. Rezultati udeležbe:
1. mesto CDP – Kozamernik Aljaž
1. mesto SSP – Gradišnik Dejan
3. mesto SSP – Miklavc, Matevž
1. mesto ESP – Andrejašič, Miha
3. mesto ESP – Kozamernik, Nejc
4. mesto ESP – Mejač, Blaž
3. mesto Open – Kuklec, Rok

Ekipnega tekmovanja tokrat žal ni bilo, bi pa bil rezultat sicer tudi tu sigurno odličen.

Še nekaj slik.

Miha Andrejašič

Na dokaj zaspano nedeljo 24. 05. 2020, se je do 10:00 ure v Kamniku pred streliščem SD111, zbrala precej pisana druščina. Barve našega društva so zastopali bodoči člani (podmladek) in tisti, ki imamo že nekaj življenjske kilometrine za seboj.

Namen srečanja je bil dvojen, saj je ekipa iz BLACK BEAR SOLUTION pripravila izobraževanje, kako zaustaviti obsežne krvavitve z dobrodelno noto, kjer smo zbrali prostovoljne prispevke za nakup CATov (Combat Application Tourniquet), bolje poznan kot Esmarchova preveza.

CATe bodo podarili policistom in gasilcem, ki so običajno prvi na kraju nesreč in lahko z uporabo CATa preprečijo izkrvavitev poškodovanca. Taka poškodba se nam lahko zgodi, ne samo na strelišču, na poti, v gozdu, temveč tudi tam kjer je ne bi pričakovali.

Zavedati se moramo, da je obsežna krvavitev vsako izgubljanje krvi, ki v razmeroma kratkem času (lahko samo nekaj minut), brez posredovanja, pripelje do nezavesti v skrajnem primeru do smrti.

Tečaj se je pričel z uvodnim predavanjem, kjer je Luka Zorenč predstavil, teorijo kako zaustavljati obsežne krvavitve in nam is svojih bogatih izkušenj predstavil nekaj situacij, kako posredovati v praksi. Luka nam je na plastičen in s polno mero humorja predstavi to resno temo, ter na kaj moramo biti pozorni pri reševanju.

Velikokrat tisti, ki rešuje v želji, da bi pomagal poškodovancu, pozabi na lastno varnost. Kako kar najhitreje odkriti mesto krvavitve, če le to ni očitno in v nadaljevanju, na kaj moramo biti pozorni pri zaustavljanju krvavitve. No sterilnost in rok uporabnosti sanitetnega materiala, ga nikoli nista preveč skrbeli. Luka pravi, da je poškodovanega bolje dostaviti zdravniku v nadaljnje reševanje zastrupljenega (s sepso), kakor pa sterilno povitega brez utripa zaradi izkrvavitve, s čimer se verjetno vsi strinjamo.

V drugem delu smo se slušatelji razdelili v tri skupine in pričeli s praktičnimi vajami. Vsako skupino je vodil izkušen mentor, ki je najprej razložil kako je potrebno opraviti vajo. Seveda je vse videti čisto lahko dokler to dela nekdo, ki je vajen takih opravil pa naj bo to tamponada, namestitev CATa ali preveza čez poškodbo.

Moram pohvaliti celovitost predavanja, ker so nas opozorili tudi na psihološki aspekt, ter kako se spopasti s stresom in pritiski, kar kaže na izkušenost predavateljev.

Tretji del, je bil sigurno najbolj zanimiv in tudi najtežji. Slušatelji smo se razdeli v trojke. Naloga trojke je bila priti preko ovir z nekaj dodane teže(nahrbtnik, neprebojni jopič,…) priti do mesta reševanja. Zadihanost seveda ne pomaga pri zbranosti in poslušanju hitrega podajanje navodil in že smo bili v temi s stroboskopsko utripajočo lučjo in polno hrupa, kjer je moral vsak član ekipe rešiti enega poškodovanca z namestitvijo CATa. Verjetno si lahko predstavljate, da ni najbolj prijetno, ko nič ne vidiš, ušesa imaš polna hrupa, se ti bliska, te nekdo drug še dodatno ovira pri nameščanju CATa. Seveda so vse trojke opravile nalogo navkljub vsem motnjam.

Na koncu so nam fantje iz BLACK BEAR SOLUTION pripravi še pogostitev, da smo se lahko malce družili in umirili od naporne tretje vaje, ter strnili naša občutke.

Pohvala ekipi BLACK BEAR SOLUTION in Dejanu Gradišniku za odlično izvedbo dogodka.

Nekaj foto utrinkov.

Za več informacij kdo so BLACK BEAR SOLUTION:

Homepage Facebook Instagram

Dne 27.06., smo se udeležili mednarodnega tekmovanja v taktičnem sniperju – The Longest day v Italiji, blizu mesta Livorno. Iz Slovenije se nas je udeležilo 8 tekmovalcev, od tega trije člani našega društva SD1991; Jure Kutnar, Žan Šude in Aleš Kutnar. 

V večernih urah smo prispeli v hotel, nekaj pojedli in začeli pripravljati opremo za naslednji dan. Tekmovalec mora vso opremo ves dan nositi s seboj, kar je pomenilo na vroč poletni dan, poleg vse opreme, tripoda, orožja in 100 kosov streliva, še vsaj 3-4 litre vode!

Drugi dan ob 7:30 se je pričelo tekmovanje. Nas Slovence so pomešali med druge ekipe Italijanov, Švicarjev in Nizozemcev, kar je še otežilo tekmovanje, saj nismo mogli pomagati drug drugemu z nasveti, ko je kdo že streljal ter tako sporočal drugim, kako piha veter in kakšne popravke je imel med streljanjem. Tekmovanje je vsebovalo cca 18 stage-ov, ki so se zavlekli čez celi dan krepko v noč.

Vsi smo imeli velike težave že na začetku, pri čisto preprostih strelih, saj je bilo potrebno vse delati zelo na hitro, s skoraj nemogočim kratkim časom za pripravo in še manjšim časom za postrelitev večje količine tarč, ki so bile na neznanih razdaljah. Pritisk je rasel in jeza tudi, saj je bilo nemogoče zadevo izpeljati tako hitro. 

Da je bilo tekmovanje še bolj zahtevno, si za vsak zgrešen strel dobil še kazenske točke, kar je pomenilo, da si bil po točkovanju lahko zelo hitro slabši kot na pričetku tekmovanja, to je z minus točkami. 

Ko smo se že malo sprostiti in se pač sprijaznili, da slabše ne more biti in, da bomo verjetno zelo slabi na tem tekmovanju, saj nam je šlo res slabo, so nam jo zagodli še tako, da si moral tarče streljati po določenem vrstnem redu. V koliko si zadel tarčo, a ni bila po pravem vrstnem redu, si dobil dodatno kazenske točke. Na koncu je bila glava že čisto zmedena, saj si moral delati hitro in še paziti na vrstni red.

Popoldan je začel še pihati veter, katerega sem bil v tej peklenski vročini vesel, a le dokler nismo začeli s streljanjem.

Prvi strel že zgrešim 1.5 mil v levo, ker pomeni, da je lepo vleklo iz desne. Popravim, repetiram in ustrelim ponovno. Zdaj malo desen…j….ti veter. Ker nisem zadel prve tarče, grem na drugo. Časa ni bilo, da bi jo izmeril v pripravljalnem terminu 60 sek., zato ustrelim kar na blef. Vidim da sem nizek za 2 mil. Popravim in želim ustreliti a takrat zapiska sodnik, da je konec časa, ki mi je bil namenjen za strele. Izpraznim ležišče, odpnem nabojnik in gremo dalje… Tako poteka čez celi dan.

Enkrat ti uspe, dvakrat ti ne in obratno. Vmes se srečamo s fanti in vsak se jezi po svoje. Nobenemu ne gre prav dobro. Teren in vročina sta naredila svoje na opremi in pride do težav. Jamniku nagaja sprožilec na Savegu. Renčelj Gregorju se zlomi pin pri izmetaču za tulce. Vsak tulec je moral ročno s prstom izbezati iz ležišča. Leon je imel težave pregretja polnitve in je prihajalo do povečanih pritiskov. Vsak tulec je bil bolj napihnjen in zadeva je postajala nevarna.

Tekmovanje je vsebovalo strele iz različnih pozicij in 90 stopinjskih strelov. Streljanje iz barikade, migajočih platform, španskih jezdecev in strehe. Streli so se izvajali na razdalji 100 do 1000 metrov pod različnimi koti in iz hriba na hrib.

Po opravljenem nočnem streljanju in pohodu do začetne točke tekmovanja se je tekma zaključila. Utrujeni smo se vrnili v hotel in se smejali drug drugemu ob zgodbah in vtisih iz tekmovanja.

Naslednji dan zjutraj smo imeli razglasitev rezultatov. Začnejo od najslabšega proti najboljšemu. Čakali smo, da nas pokličejo po rezultatih in smo bili vedno bolj presenečeni, saj le nismo bili tako slabi, kot smo mislili. Zgleda smo imeli vsi iste težave na tekmi oziroma nekateri še hujše.

Tako smo dosegli člani SD 1991:  Jure 19 mesto, Žan 4 mesto, kar je vrhunski dosežek za njegovo prvo mednarodno tekmo in Aleš 3 mesto. Vsi rezultati ostalih slovenske ekipe so se gibali med prvih 19 tekmovalcev in kar 6 Slovencev nas je bilo med prvih 10. Glede na to, da nismo imeli možnosti treninga na strelišču v tem letu, vsekakor dober rezultat .

Slike

Aleš Kutnar

Dolgo smo čakali, in smo vendarle le dočakali: v soboto, 20. 6. 2020, se je v Kamniku, na zaprtem strelišču, odvila prva tekma 3Gun v letošnjem letu.

Za mene je to bila tudi prva 3Gun tekma, katere sem se aktivno udeležil, in moram reči – to je to! 🙂

No, res da sem še pred začetkom bil kar dobro oštet zaradi nepremišljene neumnosti, vendar sem prepričan, da se ravno zaradi tega nikoli več ne ponovi! Vsaka čast fantom, ki res budno pazijo na varnost.

In že sem na vrsti. Neverjetno kako hitro gre vse to! Vse okoli mene izgine, samo še sodnik je tu in mentor Samo nekje v ozadju.

Srce dela, pamet skače sem in tja, vendar sem miren in se prepričujem, da grem na “izi”. Nič tekmovalno. Samo da speljem tako kot je treba.

Pripravljen! Pisk… Polnim pumparco, roke mi malo nagajajo, ampak gre. Prst z sprožilca, drži varno smer, počasi,… vse to si ponavljam, in se že spopadem z prvo tarčo. Boom!!! Golob zgine v prahu – srce kar poskoči – pa drugi, pa tretji, … šesti. Kar ne morem verjeti. Ali to sploh kdo zgreši, si mislim.

Tečem po puško in komaj čakam, da sprožim. Seveda, prej je potrebno še nabojnik vtakniti! A mi rata, obakrat. 🙂 Odstreljam, občutek bogovski. Stečem in Samo zavpije “zakleni”. Ubogam. Pri tarči, namerim, sprožim…. nič! Trenutek zagate, a se mi posveti – odkleni! – in že pokam. Vse mi gre brez napake, se mi kar smeji. Pojma nimam koliko sem zadel, ampak sem zadovoljen!

In že tečem novi krog, pištola. Daleč so te tarče, a so velike! Streljam že kar korajžno in nič več počasi. Prst že sam uboga, varna smer je jasna. Z užitkom in nasmehom popokam do konca in uspešno zaključim. Čas ni pomemben, rezultat tudi ne.

Jaz bi še en krog. Takoj, zdaj!!! 🙂 Vendar to so samo pobožne želje. Prinesejo torbe, pospravim orožje in se prizemljim.

Ja, to gre čisto prehitro. Vsak bi moral iti tri kroge, pa naj šteje najboljši! 🙂

Za mene, začetnika, je proga bila idealna, vse jasno, brez pasti, natančno določeno in razloženo.

Organizacija: kapo dol fantom, odlična, na visokem nivoju, profesionalno. Vsaka čast!!!!

Komaj čakam na naslednjo tekmo. Do takrat pa nekaj slik in uradni rezultati.

Strelski pozdrav

Gorazd Todorović

Dne 13.6.2020 je na strelišču v Vezovju potekala prva IPSC tekma (pištola/revolver/PCC) za sezono 2020. Tekme se je udeležilo 98 strelcev od tega smo društvo SD 1991 zastopali trije člani: Andrej Ograjenšek, Dejan Gradišnik in Blaž Mejač.

Organizatorji so za nas pripravili 8 prog. Dve progi sta bili stacionarni, ostale pa dinamične, pri čemer je treba poudariti, da za dve izmed njih si moral imeti zelo aktivne možgane, ker drugače si z lahkoto pozabil kakšno tarčo.

Glede na število tekmovalcev, je tekma potekala gladko, brez večjega čakanja na naslednjo progo.
Po dolgem času se je vreme zbistrilo in tekma je potekala v zelo lepem in vročem dnevu. Vsi smo bili prepoteni, živčki so tudi naredili svoje, ampak skupaj smo preživeli dobro tekmo v dobri družbi.

Od tekmovanja smo odnesli naslednja odličja:
Andrej Ograjenšek – Produkcija – C Class – Overall – 3.mesto
Blaž Mejač – Standard – C Class – Overall – 1.mesto

Rezultati in Slike

Dejan G.

1 2 3 69
SD1991
Zveza društev za precizno in dinamično streljanje
moris
zsč
polenar tactical
Slovenska vojska