V nedeljo 14. 4. 2019 smo se udeležili prve tekme letošnje 3 Gun lige SD 1991, na strelišču SD111 v Kamniku.

Tekme se je udeležilo 28 tekmovalcev, ki smo se pomerili v treh kategorijah; standard, open in senior.

Ker smo bili razdeljeni v skupine in naročeni ob določenih urah, ni nastajala prevelika gneča, čeprav so si organizatorji vmes vzeli nekaj trenutkov za zasluženo malico, ki jo je tudi za tekmovalce ponovno odlično pekel in zapakiral v burgerje naš Žirc.

Organizatorji so pripravili razgiban stage, kjer je bilo potrebno razmišljati, ker se je streljalo brez uporabe kritja in z vsake strelske pozicije na vse tarče, ki so postale strelcu vidne. Z premišljeno uporabo paravanov, talcev in strelskih pozicij, so poskrbeli, da je moral vsak strelec zelo paziti, kam strelja, saj so bile vse tarče prestrelne, prav tako pa tudi paravani, ki so včasih skrivali talce.

Na progi smo se prvo s puško spopadli s trinajstimi tarčami na razdaljah od dveh do petindvajset metrov. Nato smo se s šibrovko spravili na osem glinastih golobov, ki so bili pritrjeni na zadnjo steno strelišča in tako dobro zakriti s talci in strelnimi tarčami, da je moral strelec kar konkretno spreminjati strelni položaj, da je lahko streljal na vse. Za konec smo se še s pištolo spopadli z devetimi tarčami, zadnji dve pa sta bili na tračnicah in sta se, ob potegu metle, zapeljali izza dveh talcev, vendar smo morali biti hitri, ker sta se kmalu skrili za še dvema talcema.

Tekmo smo zaključili ob odlični hrani in pijači, kjer je Samo tudi razglasil zmagovalce po kategorijah. V kategoriji standard, je prvo mesto osvojil Gregor Napotnik, drugo Rok Kuklec in tretje Žiga Polajnar. V open sem bil prvi Matevž Miklavc, drugi Bojan Kurež in tretji Matjaž Demšar. V kategoriji senior, je prvo in zadnje mesto osvojil Metod Šavs.

Čestitke vsem tekmovalcem in organizatorjem za odlično pripravljeno tekmo.

Še galerija slik, rezultati in prvoosebni video s precej sočnimi komentarji.

Matevž Miklavc

Veseli nas dejstvo, da smo s strani evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa dobili povabilo za ogled evropskega parlamenta v Strasbourgu in v Bruslju, ter obisk pri našem predstavniku v Bruslju.

Povabilo je posledica našega dobrega sodelovanja z dr. Igorjem Šoltesom, ki izhaja iz časov Direktive o orožju EU iz leta 2015, ko je dr. Šoltes kot poslanec glasoval v nasprotju s svojo stranko. Javni posvet o predlogu sprememb evropske direktive o strelnem orožju se nahaja v prilogi.

Pot se je začela Ljubljani in po nočni vožnji z avtobusom, smo si zjutraj ogledali Evropski Parlament v Strasbourgu, ki v tem mestu zaseda dvanajstkrat letno po štiri dni in je uradni dom parlamenta. Ogledali smo si še staromestno jedro, s katedralo iz 11. stol. in zanimivim srednjeveškim jedrom okoli nje. Mesto je tudi dokaz kulturnega sožitja dveh nacij, ki sta skozi zgodovino mnogokrat vojevali. Potovanje smo nadaljevali v Schengen, vasico na tromeji med Francijo, Nemčijo in Luksemburgom kjer je bila Schengenska meja prvič praktično izvedena.

Luxembourg, še en administrativni center Evropske Unije in hkrati impresivno mesto s trdnjavo staro tisoč in več let.

Naslednji dan smo se dopoldne odpravili na prizorišče slavne bitke pri Waterlooju, kjer se je končal Napoleonov neuspešen poskus združitve Evrope. V Bruslju smo si ogledali Grande Place – trg obdan s palačami cehovskih združenj in mestno hišo. Nadaljevali smo z ogledom kristala železa- Atomium in praktično vseh znamenitosti Bruslja.

In zadnji dan najbolj pomembno, obisk pri g. Igorju Šoltesu in ogled Evropskega parlamenta. Spoznali smo delovanje tega ogromnega sistema ter vlogo posameznikov in skupin v njem. Domov smo se vračali skozi Köln in nato po dolini Rena mimo Frankfurta in Nürnberga v Ljubljano.

Galerija slik je na obled tukaj.

Igor E.

Strelsko društvo Tržič je na notranjem strelišču v Tržiču razpisalo tekmovanje v praktičnem streljanju z dolgocevnim orožjem kalibrov 9×19 in 22Lr.

Tekmovanje je imelo značaj lige. Priredili so 4 tekme od katerih so se 3 najboljše štele za končni rezultat.

Lige sem se udeležil s svojo civilno verzijo “MP5”. Na prvo tekmo sem se prijavil bolj iz radovednosti, kot kaj drugega in na začetku nisem imel namena odstreljati celotne lige. Bolj me je zanimalo kako izgledajo taka tekmovanja in kako se moje znanje primerja z ostalimi.

Bil sem prijetno presenečen. Organizacija je bila zelo profesionalna in na vsaki tekmi je bilo postavljenih 6 prog z zahtevnimi vajami.

Na prvi tekmi mi je bilo hitro jasno, da ima moja MP5 prekratko preklopno kopito in da preveč časa lovim pravo pozicijo za strel. Kljub temu sem imel zelo dobre zadetke, ker pa gre za IPSC to seveda ni bilo dovolj.

Zato sem po analizi rezultatov odločil, da moram ne glede na zadetke, proge odstreljati hitreje. Na drugi tekmi sem imel v glavi samo šprint. To me je sicer stalo nekaj točk, ker sem pozabil streljati na 2 tarči, ampak sem kljub temu je bil končni rezultat boljši.

Lige sem se lotil brez trening in priprav, kar se je na žalost poznalo na rezultatu. Udeležbe pa nikakor ne obžalujem, ker je bilo tekmovanje kljub zahtevnosti zelo zabavno.

Če ne drugega imam sedaj kup izkušenj in idejo, kašen trening potrebujem za takšna tekmovanja v prihodnje.

Video ene od prog: https://youtu.be/b-1ApFYPBZc

Žiga P.

V soboto, 23. 3. 2019, je na strelišču v Crngrobu potekalo letošnje uvodno tekmovanje, ki ga je Slovenska vojska priredila v streljanju s puško PAP M 59. Tekmovanje je potekalo na 100m, v ležečem položaju, streljalo se je na tarče 50×50, za razliko od preteklih let pa je organizator letos pravila in pogoje nekoliko spremenil in določil, da morajo 3-članske ekipe vsebovati tudi vsaj enega člana, ki izpolnjuje starostne pogoje za zaposlitev v Slovenski vojski – torej polnoletnega »mladinca«, rojenega leta 1992 ali pozneje. Stare M48, nad katerimi je bilo v preteklih nekaj letih kar precej pripomb, saj so v svojem življenju očitno opravile svoje in so bile (nekatere) zrele samo še za na steno, so nadomestili z novejšimi polavtomati, ki pa so – zanimivo – letos poskrbeli za manj mušev, kot pa stare in odslužene repetirke v lanskem letu.

Člani našega kluba smo se tekmovanja udeležili v dveh vlogah – tako tekmovalni kot tudi sodniški. Prvo s(m)o opravili z odliko, drugo pa z lahkoto. Zamenjava orožja je ekipi s pomenljivim imenom SD 1991 Z LAHKOTO, ki so jo letos sestavljali Matej HAJDINJAK, Nejc VRABL ter Veronika PREDOVNIK, in je na tem tekmovanju (sicer v nekoliko drugačni sestavi) dominirala v preteklih dveh letih,  očitno nekoliko otežila nalogo, saj si je v konkurenci 86 ekip pristreljala 223 krogov in s tem »šele« tretje mesto. Vendar pa temu očitno ni botrovala članska sprememba, saj je tudi »novinka« Veronika svojo nalogo opravila z lahkoto in z rezultatom 76 krogov ponižala marsikaterega moškega tekmovalca s precej večjim strelskim stažem. Le za nekaj pičlih krogov jih je prehitela ekipa MORiS 2 (226 krogov), ki pa ni mogla do živega naši zmagovalni ekipi SD 1991 NA IZI, ki so jo sestavljali Gregor NAPOTNIk, Anita SERETINEK in Samo DEBEVEC.  S skupno 30 ekipinimi streli, ki so po predhodnih »preizkusnih 5 šusih« šteli za tekmovanje, so pristreljali 227 krogov, kar je zadostovalo za osvojitev najžlahtnejše lovorike na tem tekmovanju, najmlajši član ekipe – tudi tokrat strelka – Anita SERETINEK pa je prispevala 77 krogov.

Na tekmovanju je nastopila še ekipa MEDVODE SD 1991, v sestavi Ksenija LODEWIJK, Henrie LODEWIJK in Teodor KOSMAČ, ter HVH 1991 v sestavi Tilen HAJŠEN, Primož VIDENIČ in Matej HAJŠEN, ter še nekaj drugih naših članov, ki tokrat niso neposredno zastopali barv našega društva, ki pa se jim ni uspelo prebiti med prvih pet ekip, ki so na podlagi svoje uvrstitve napredovale v drugi krog tekmovanja.

Drugi del našega članstva (in tudi nekateri od tekmovalcev, po tem, ko so odstreljali) pa je opravil vlogo preštevalca rezultatov. Delo je tudi tokrat potekalo skrito pred očmi javnosti – za razliko od lanskega leta pa tudi pred pokroviteljstvom organizatorja tekmovanja, ki je lansko leto poskrbel, da nismo bili lačni in žejni, letos pa… je rosni podmladek članov kluba preštevalcem doniral plato Pingov in vrečico Twixov.

Tudi ta del naloge smo pod vodstvom Mitje MANOHINA opravili strokovno in tudi letos se je na koncu po tradiciji ponovila težava s tiskanjem rezultatov, ki pa ni skazila končnega zmagoslavja.

Med čakanjem na razglasitev rezultatov so potekale kuloarske debate o spremembi pravil in pogojev za tekmovanje in kar nekaj strelcev se je pritoževalo nad orožjem, pa tudi – strelska stalnica – nad municijo, ki naj bi bila menda romunskega porekla. Kot sem že omenil, je bilo v primerjavi z lanskim letom mušev letos res manj, vendar pa je bilo po drugi strani očitno tudi, da so posamezne ekipe in tudi posamezni strelci uspeli pristreljati solidne osebne rezultate, tako da ocenjujem, da rezultati niso posledica zamenjava pušk, municija pa je bila menda pristna jugoslovanska. Zanimivo je, da prav velike spremembe ni prinesla niti starostni pogoj za enega od članov v ekipi, še bolj zanimivo pa je, da so si številne prej tradicionalno moške ekipe člana, ki je izpolnjeval pogoje za zaposlitev v Slovenski vojski, poiskale v ženskih vrstah in priznati je potrebno, da so – z izjemo dveh »čistih« ženskih ekip, ki sta dosegli ekipno 0 – nežnejše roke in lepše oči očitno več kot izvrstno opravile svojo nalogo.

Izvedba streljanja pa še vedno omogoča, da strelci streljajo na napačno tarčo, tako da se je kar v nekaj primerih zgodilo, da je bila tarča enega strelca prazna, tarča strelca na sosednjem strelskem mestu pa… prerešetana, občasno pa smo naleteli tudi na kakšen zablodeli 11. strel, ki je za pristreljeni muš prikrajšal na primer tudi našega Samota.

Po izvedbi prvega kroga tekmovanj na vseh osmih teritorialnih območjih se bo prvih pet ekip z vsakega območja medsebojno pomerilo v drugem krogu tekmovanja, ki bo potekalo v aprilu in maju, zadnji – finalni tretji krog, pa bo potekal v oktobru.

Povezava na članek SV z rezultati in nekaj slik.

Borut Bernik Bogataj

V soboto, 30.03.2019 se je v kamnolomu Griža pri Rižani odvijala 2. tekma SZPS 2019, pištola/revolver+PCC.

Iz našega društva smo se tekmovanja udeležili trije tekmovalci, Samo Debevec, Dejan Gradišnik in moja malenkost Miran Vodopivec. Za naju s Samotom, je bil to ognjeni krst po opravljenem varnostnem (IPSC) izpitu in v svojem imenu lahko s zagotovostjo potrdim, da se mi je po udeležbi dosedanjih, večinoma klubskih tekmah, odprl nov svet. Takoj po prihodu na strelišče, po opravljenih formalnostih registracije in ob pogledu na množico skoraj 200-tih strelcev in strelk iz celotne evrope, ki so že čakali v polni »bojni opremi«, da organizator da znak in odpre strelske proge, sem se počutil majhnega, kot že dolgo ne… Povsem drug level, kot sem ga bil vajen dosedaj. A nekje je treba začeti!

Žal smo bili vsi trije, v različnih squadih. Dejan, ki ima na tovrstnih tekmovanjih že nekaj več izkušenj, nama s Samotom pred začetkom velikodušno podeli še nekaj dragocenih nasvetov in smo šli, vsak s svojo skupino proti prvi progi.

Tekmovanje se je pričelo ob 9i uri zjutraj. Razdeljeni v 9 squadov nas je čakalo 11 strelskih prog, različnih dolžin in zahtevnosti. V glavi se mi je večino časa porajala predvsem misel: »Odstreljaj počasi in po pameti!! Varno, brez neumnosti in DQ. Rezultat danes ni pomemben.« A vseeno je to tekmovanje in pisk ure vendarle naredi svoje. Tekom tekmovalnega dne je bilo moč na obrazih strelcev videti skoraj vse… veselje, razočaranje, utujenost,… ponekod pa tudi posledice neuporabe sončne kreme!

Od resnično vrhunskih strelcev, povprečja, pa tudi koga, ki bi morda moral razmisliti, če se je podal v pravi šport. Morda pa komu sploh ne gre za rezultat in se pride le družit in uživat v dobri družbi in streljanju, si mislim in s tem vsekakor ni popolnoma nič narobe. Nenazadnje, pomembna sta volja in vztrajnost in da uživamo v tem ka počnemo. Na srečo, stroga pravila in sodniki poskrbijo, da je varnost na tovrstnih tekmah na resnično visokem nivoju.

Ne morem pa tudi mimo opaženih kompletov opreme in orožja, katerih cena presega povprečni polletni ali celo letni dohodek povprečnega slovenca. A žal marsikomu tudi to ne pripomore na poti do resnejšega uspeha.

Dan je bil dolg in po odstreljani zadnji progi in skoraj 240 kosih streliva,okoli 15:30 poiščem Samota in Dejana. Vsi še pod vtisom zadnjih strelov in z mešanimi občutki glede pričakovanega rezultata spakiramo opremo in po hitrem postopku na mrzlega,… zasluženega. Organizator je poskrbel tudi za odličen golaž in srečolov! Počakamo še podelitev nagrad in zaključimo tekmovalni dan s povratkom v Ljubljano.

Vsi trije smo tekmovali v katekoriji »Production« in tekmovanje končali na: Dejan 52. mestu, Samo 72. mestu in jaz na 73. mestu.

Po prvi tovrstni izkušnji sem prišel do zagotovega spoznanja, da je za poseganje po boljših rezultatih (beri: biti med prvih 15) na tovrstnih tekmovanjih, trening 1x tedensko, z porabljenimi 50-150 naboji daleč premalo. Potrebno bo še veliko več, ampak gremo lepo počasi.

Celostna tekmovalna izkušnja je bila super in priporočam vsakomur, ki ga tovrstna panoga streljanja veseli.

Slike in rezultati

Miran Vodopivec

1 2 3 57
SD1991
Zveza društev za precizno in dinamično streljanje
moris
zsč
polenar tactical
Slovenska vojska