Strelsko društvo 1991 je, na prošnjo Military Attache Club Ljubljana, dne 21.5.2013 organiziralo in izvedlo družabni dogodek za vojaške atašeje akreditirane v Republiki Sloveniji ter njihove družinske člane. S klubom vojaških atašejev naše društvo tesno sodeluje že vrsto let, med katerimi se je med nami spletlo nemalo prijateljskih stikov, zato to tudi ni prvi tovrstni dogodek organiziran z naše strani, ampak že počasi prehajajo v tradicijo.

V veselje nam je, da so se dogodka uspeli udeležiti vsi vojaški atašeji, ki trenutno službujejo pri nas, še posebej močno pa je bila letos zastopana ekipa ruskega vojaškega atašeja. Dogodek se je začel s strelskim treningom na strelišču na Dolenjski cesti v Ljubljani, ki sta ga s kratkim pozdravom otvorila predsednik SD1991 Igor Polajnar, ter direktorica strelišča gospa Mojca Končan. Po pozdravu pa je vodja streljanja Luka Nejc Končina zbranim gostom še podrobno razložil pravila varnega rokovanja z orožjem ter obnašanja na strelišču. Samo streljanje je po zaslugi članov našega društva, ki s(m)o se trudili, da je vse teklo gladko, minilo brez zapletov, naši gostje pa so pokazali nemalo strelskih spretnosti ter obilo navdušenja.

Po končanem strelskem delu je med plovbo po Ljubljanici sledila pogostitev na barki Lea, kjer se je vojaškim atašejem ter njihovim družinskim članom pridružila tudi manjša delegacija našega društva. Plovbe se žal spričo omejenega prostora na ladjici niso mogli udeležiti vsi naši člani, ki so pomagali pri izvedbi strelskega treninga, zato jim gre še posebna zahvala za njihov trud. Velika zahvala pa gre tudi Metodu, ki je posodil večino orožja in nase prevzel velik del organizacije samega dogodka. Obenem bi se radi zahvalili tudi kapitanu Tomažu, ki je znova dokazal svoje kuharske ter kapitanske sposobnosti in je nemalo prispeval k temu, da se je dogodek zaključil v tako sproščenem vzdušju.

Naše sodelovanje s klubom vojaških atašejev Ljubljana in uspešna organizacija tovrstnih druženj ter dogodkov nam je v ponos, zato iskreno upamo, da se bo naše sodelovanje še naprej nadaljevalo tako tesno kot do sedaj in da bomo lahko tak dogodek čimprej ponovili.

D. Redek

To soboto je naše članstvo delovalo kar na »treh frontah«. Ekipa mlajših članov je odšla na Primorsko, kjer so se udeležili IPSC tekmovanja  in sicer v namen pridobitve potrdil za izdajo orožnega lista. Kot pa sem vam že napisal, odslej ta potrdila dobite tudi na naših tekmovanjih!

Naša člana Mihael Burilov in Tomaž Marinček, pa sta se odpravila V Škofjo Loko, kjer sta uspešno končala IPSC izobraževanje in pa tudi zaključni IPSC izpit. Za to jima v našem imenu tudi čestitam!

Devetnajst naših članov, pa se je odpravilo v Sodražico, kjer so izvajali IPSC trening. Vreme so imeli čudovito,  strelišče je bilo vrhunsko, streljanje in družba pa tudi. Mislim, da boste najbolje začutili duh tega treninga, ko boste prebrali poročilo Jamnik Andreja, ki je bil vodja streljanja. Vsekakor gre zahvala tudi Ivanc Vitu, ki je skrbel za organizacijo in pa našemu gostitelju Kočar Tomažu, ki je bil, v  imenu SD Sodražica, prisoten na strelišču.

Igor P.

V začetku septembra smo člani SD 1991 pomagali našim zamejskim prijateljem iz Italije, pri organiziranju spominskega dogodka: »5. Memorial Marina Simiča – vožnja starodobnikov«

V zgodnjih jutranjih urah sobote, 1.9.2012, se je čez našo državno mejo zapeljala kolona vsaj 20 starodobnih vojaških vozil, večinoma iz obdobja druge svetovne vojne. Pri tem je seveda potrebno omeniti, da so bili tudi vozniki oblečeni primerno njihovim vozilom. Člani SD 1991 smo jih na njihovi poti počakali pri Tehničnem muzeju v Bistri, kjer so si naši gostje ogledali muzej in pojedli odlično ribje kosilo. Komaj se je hrana malo polegla, pa smo obiskovalce popeljali do ostankov železniškega viadukta v Borovnici in od tam po gozdnih poteh in skorajšnjem brezpotju do Logatca, kjer jim je župan v zgodnjih večernih urah izkazal dobrodošlico in pozdravil v imenu kraja in krajanov. Seveda ob tako zavidljivi starosti vozil pot ni bila tlakovana s cvetjem in sončnimi žarki. Zaradi dežja in vlage v zraku, je na enem izmed motorjev odpovedala elektrika in ustavila naš ne-mali konvojček za nekaj minut. A popravilo je bilo hitro končano.

Po županovem nagovoru so gostje zasedli svoja ležišča v Centru uprave za reševanje RS v Logatcu. Tu pa jih je čakalo presenečenje. Na vhodu sta jih pričakala dva partizana in jih razkazala vojni muzej, ki se tu nahaja. Po obilni večerji in nekaj kozarčkih ognjene vode, ki so se zavlekli v začetek naslednjega dne, smo en za drugim popadali v postelje – izčrpani in premočeni od dežja.

Nedelja ni bila milostna. Ob 06:00 se je pričela dogajanje; bujenje, hitri premiki v kopalnice, pospravljanje postelj in čiščenje tal. Potrebno je bilo pojesti zajtrk in po stari cesti priti preko Vrhnike do Prešernovega trga v Ljubljani. Med vožnjo po Ljubljani smo pritegnili pozornost ne malo ljudi, tudi novinarjev. Od parkiranih vozil se je večina obiskovalcev podala na vožnjo z barko Lea po Ljubljanici in nato na Ljubljanski grad, ostali pa smo predstavljali parkirana vozila, ki so vzbudila ne malo zanimanja in gneče okoli njih. Prišli so novinarji s kamerami in naredili prispevek za RTV, otroci so bili navdušeni nad terenskimi vozili, starejši ljudje so govorili, kako živo se spominjajo takih vozil in ob tem povedali marsikatero zgodbo iz njihove mladosti.

Vendar za vse ni bilo časa niti najmanj preveč, saj so nas obiskovalci po kosilu zapustili in se popeljali po poti nazaj proti Trstu. Skupaj smo zapeljali od Prešernovega trga mimo mestne hiše in skozi predor na Tržaško cesto, kjer smo se poslovili in krenili vsak po svoji poti.

Vtisov, tako dobrih – kot odličnih, ni manjkalo nikomur!

Vito I.

Slike si lahko pogledate v galeriji MemMS SEP2012.