Dogodki
22.4.2017 je Slovenska Vojska na strelišču Bloška Polica organizirala dan odprtih vrat strelišča. Zbor za prve prijavljene udeležence ob 9.uri. Ob cesti že čakajo avtomatske puške M70AB2, približno 30 kosov, ob njih z Beretto oborožen pripadnik SV. Po kratkem pozdravnem nagovoru je sledilo evidentiranje prisotnih in formiranje skupin po 10 strelcev.
Vsak je nato zadolžil puško, torbico z nabojniki in čistilno opremo ter tehnično knjižico. Pogled v knjižico razkrije, da je šlo skozi cev cca. 1600 nabojev, nagriženost cevi pa se je v zadnjem letu znižala iz 50% na 40%. Preverim še ali smo s to puško že streljali. Nismo. Puška se na strelišču izkaže kot natančna, enkrat zaklep po zadnjem izstreljenem naboju ostane v prvem položaju. In seveda imam spet srečo, da dobim puško, ki občasno strelja rafalno, čeprav je regulator na spodnjem položaju. Sledi TRO in nato odhod na desno stran strelišča, kjer nam vodja streljanja in njegov pomočnik prikažeta ukaze in rokovanje z orožjem na strelski liniji. Nekajkrat to ponovimo brez streliva in ko je vodja streljanja zadovoljen, dobimo očala, aktivne glušnike ter 20 kosov streliva. Začnemo s streljanjem na 25 m v serijah 4 x 5 nabojev leže. Po vsaki seriji ogled tarče in merjenje grupe. Tarče so črne plošče cca. 1 x 1 m z majhnim belim pravokotnikom nad sredino. Po streljanju oddamo očala in glušnike, najboljša grupa se vpiše v evidenco. Nadaljujemo na levi strani strelišča s streljanjem na padajoče tarče na razdaljah 100, 200 in 300 m. Predvideni so položaji leže, stoje, kleče in sede, ker pa ima eden v skupini težave s kolenom, streljamo samo leže. V prvi rundi dobimo poleg očal , aktivnih glušnikov še 45 nabojev, ki jih vstavimo v vseh 5 nabojnikov, v vnaprej določenem številu. Že po nekaj strelih sprožim kratek rafal in čakam odziv nadzornika, ki stoji za mano, a ga ni. Pri menjavi nabojnika mu sporočim, da puška strelja rafalno, a mi nekako ne verjame, dokler mu ne pokažem. Ni problema, streljaj rafalno, če se potrudiš, gre tudi posamezno. Ker mi podiranje tarč rafalno ne gre, se potrudim. V drugi rundi dobimo še 30 nabojev, tarče so tokrat dvignjene le kratek časovni interval. Sledi razglasitev najboljši treh in pobiranje tulcev. Ko so tulci pobrani, gremo na prostor za čiščenje orožja. Razdelimo se po parih in po slabi uri so puške primerno čiste za oddajo. Kot zanimivost: vsaki puški pripada 6 krpic. V knjižico vpišemo še število postreljenih ostrih nabojev. Na zadnji del, možnost kariere v SV pa zaradi naših let nismo šli. Na koncu dobimo še malico: pomaranča kaliber 90 mm, lonček sirnega namaza classic Vindija 75 g, 100 g tubo tuninega namaza s kečapom RioMare, zavitek šunkarice Celjske mesnine 70 g ter dve veliki beli žemlji (če koga mogoče zanima samo zastonj malica). Čas trajanja 5 ur. So plusi in minusi tega dneva. Je pač treba upoštevati, da SV, razen tekmovanja z M48, nima prakse dela s civilisti na streliščih in da so udeleženci v skupini z ali brez znanja o orožju ali pa so minila že dolga leta odkar so imeli orožje v rokah, problem je tudi fizična pripravljenost posameznikov. Upam, da bodo naše pripombe / predlogi upoštevani za naslednjič – Crngrob 3.6.2017.
Mitja Manohin
Ledeni možje so dodobra ohladili nekoliko nestrpna pričakovanja glede vročih prvomajskih praznikov. Na Kaninu je bilo za prvi maj več snega, kot na vrhuncu zime. Vseeno pa navdušenih strelcev to ni odvrnilo od udeležbe na tekmovanjih. Pridružil sem se jim tudi sam in se hladnega vendar jasnega sobotnega jutra odpravil na Notranjsko. Strelišče pri Uncu je skrito v pravljičnem svetu kraških vrtač, uval, udorov, od vode stopljenih apnenčastih skalnatih gmot in gozdnih cest. Do parkirišča ob železniški progi sem se pripeljal skozi od žledu ranjen gozd, kjer sem si lahko do neke mere poizkušal predstavljati uničenje ob jedrski katastrofi. Kazalo je, da bo tekma dobro obiskana. Ob prijavi me je prijazno sprejel predsednik SD Muš, Marijan Petek. V vsakem krogu tekmovanja so bila na razpolago tri strelska mesta. Strelišče je umeščeno v mini kanjonu. Na obeh straneh soncu in vetru branita dostop visoki apnenčasti steni. Potek useka je malenkost zavit in tako onemogoča izlet izstrelkov. Priznam, da me je navkljub primernim in toplim oblačilom precej hladilo. Predvsem pa je konkretno zeblo v roke. Streljali smo v štirih kategorijah in sicer: pištola in revolver MK ter enako v VK precizno na 25 m. Sam sem streljal samo s pištolo in revolverjem VK. Domači strelci so z veliko pozornosti spremljali dogajanje, prav tako je skrbno in odgovorno tekmovanje vodil gospod Petek. Očetovsko je delil nasvete in pomagal pri težavah in težavicah posameznih strelcev. Tarče smo pobirali oziroma menjali sami. Vseskozi so za strelce lepo skrbeli s hrano in pijačo. Sončen dan in prijateljsko razpoloženi strelci so poskrbeli, da so se “zmrznjeni” členki in sklepi zopet ogreli in domov sem se odpravil s še eno dobro izkušnjo več.
Boris Rener
V soboto 15. aprila 2017 smo izvedli 1. tekmo 3GUN lige SD1991. Slabša vremenska napoved ni vplivala prav veliko na število prisotnih glede na prijave. Le štirim od 39ih ni uspelo priti. Pravi športni duh. Izkazalo pa se je, da se ob takem navdušenju in dobrem vzdušju tudi vreme lahko spremeni. Po prihodu najzgodnejših na teren strelišča Mačkovec v Bohinjski Beli, ko je uspelo postaviti progo je dež nežno pozdravil vse prisotne skozi predstavitev varnostnih, tekmovalnih in sodniških pravil ter skozi pregled proge. Ob začetku tekmovanja pa se je dež umaknil in tako je ostalo vse do konca tekme.
Je pa vreme vplivalo na postavitev proge. Zaradi mokrega terena se ni vtekavalo v globino strelišča ampak le vzdolž strelske linije.
Začetek je bil ponovno z potezno šibrenico na skrajni levi. Tarč 12, omejeno število nabojev na 14. Polnjenje in spopad s tarčami poljubno vzdolž linije, pozornost je veljala varnostnemu kotu. “Pumpo” se je odložilo v pripravljen plastični sod in na mizi je že čakala puška in zraven nabojnik. Najprej 3 karton tarče, premik in še spopad z štirimi kovinskimi. Vse po 3 strele na tarčo. Za pomoč je bila na voljo lesena podlaga – paleta, kjer smo lahko streljali leže. Ni bilo obvezno. Prav tako ni bila obvezna menjava ob omejitvi 40 nabojev. Nadalje pa je po odložitvi puške v naslednji sod sledila še preizkušnja z pištolo. Najprej spet 3 karton tarče in potem še 10 malih kovinskih.
Odstreljalo nas je 35 tekmovalcev in potek proge ter omejitve streliva so pripomogle, da smo izvedli tekmo v razpoložljivem času. Izkušnje iz prve predstavitvene tekme so se še izkazale za dragocene. Prav tako pri evidenci. Dodatne kontrole na število strelov za oceno in dvojno štetje z Excel tabelo ter z aplikacijo so zmanjšale možnost napak na minimum. Občutek nadzora je bil popoln in dober zato je od konca tekme do natisnjenih in objavljenih rezultatov minilo le 10 minut.
Sama razglasitev z podelitvijo priznanj je potekala po pospravljanju strelišča. Iskrene čestitke zmagovalcem in se že veselimo druge 3GUN tekme.
Galerija je ogromna saj se je naš fotograf Žirc izkazal in res ujel v objektiv prav vsakega tekmovalca. Na voljo v Google galeriji.
LP Ludvik
Rezultati? V obliki PDF dokumenta.-e1475238628199.png){kind=small}
V petek 14. 4. 2017 in soboto 15. 4. 2017 je na klubskem Strelišču Branko Doljak v Dornberku potekala 3GUN tekma. Že v petek se nas je tja odpravilo 6 članov SD 1991. Strelišče je precej skrito v eni od malih dolinic in praktično idealno, saj je na vse strani breg. Proge so bile domiselno postavljene, s tarčami različnih velikost in na razdaljah od 2 do 50 m.
Na progi za polavtomatsko puško je bilo omejeno na 40 strelov. Streljali smo stoje in kleče. Nadaljevali smo s progo za potezno šibrenico, kjer je bilo potrebno večkrat polniti in se pravilno premikati med kritji. Nato je sledila še proga za pištolo, ki pa je bila precej kompleksna. Omejeno je bilo na 4 nabojnike, streljali pa smo le iz kritja in po pravilnem vrstnem redu, kakor so se tarče odpirale.
Kozamernika in Miklavc so se prebili tik pod vrh (3. do 5.), meni je uspelo priti do 8. mesta, Žirovnik je bil 13. Hajdinjak pa 15. Tekma je bila odličen trening za naslednji dan, ko smo v SD 1991 začeli s prvo društveno ligo, prav tako v disciplini 3GUN. Ampak to je pa že tema za naslednji članek.
Ponovno gredo pohvale organizatorju za domiselnost in gostoljubje – lačnih ali žejnih, nas tudi s primorske še niso spustili domov.
Slike s v google+ galeriji, rezultati pa na strelskem forumu.
Samo D.
V nedeljo 18. marca 2017, smo člani SD 1991, ki smo tudi ponazoritveniki vojske iz obdobja druge svetovne vojne – za nemške oborožene sile pod korespondenco Metoda Šavsa in Andreja Jamnika in kolegi – člani ponazoritvene skupine »Planika« pod vodstvom Zvoneta Razingerja in za rusko armado pod korespondenco Ludvika Filipiča – društvo Klan4 fun, sodelovali na povabilo znanega slovenskega glasbenika Sašota Gačnika – Svarogova na snemanju njegovega najnovejšega videospota in pesmi »Najin sin,« ki jo poje tudi v ruščini. Pesem »Najin sin« je takoj postala hit tedna na najbolj popularni nekomercialni radijski postaji v Rusiji, ta videospot pa bo kot tak zaradi svoje izvirnosti in režije, kot vojna tematika nekaj zelo posebnega in edinstvenega, česar na naših tleh še ni bilo. V kratkem filmu bodo namreč nastopale: nemške enote – Waffen SS, Wehrmacht, Lufttwaffe, Rdeča armada – Rusi, vaški uporniki iz Primorske, partizani in seveda glasbenik – umetnik Sašo Gačnik.
Prizore smo snemali v vasi Volčji Grad na Primorskem – občina Komen, snemanje pa je bilo zelo trdo in naporno delo, ki je od ranega jutra v nedeljo, trajalo do poznih večernih ur, ki so bile prekinjene samo z nekaj 10 minutnimi odmori, tako da so vsi udeleženci, ki še nikoli niso bili navzoči na kakšnem snemanju filma, lahko na lastni koži izkusili, kako hiperaktiven in naporen je igralski delavnik in koliko ur in replik je potrebno za to, da lahko potem gledalci iz udobnih naslonjačev vidijo prizore, ki trajajo v nekem filmu morda samo nekaj trenutkov. Vsi udeleženci smo se temu primerno, pod taktirko režiserja Perice Raia, angažirali maksimalno po svojih najboljših močeh in sposobnostih, konec snemanja pa je v poznih večernih urah temu primerno obrodil sadove trdega dela in posnetke skoraj originalnih vojnih spopadov in dogodkov, ki se bodo, ko bo film zmontiran – lahko postavili ob bok posnetkom, ki jih lahko gledamo v kinematografih in v filmih z vojno tematiko v svetovnem spektru.
Snemanje se je uspešno zaključilo, kljub temu, da smo ga morali zaradi slabega vremena trikrat prestaviti, ampak pregovor pravi: »najboljše stvari so tri.« Janez Vajnkard Valvasor je nekoč zapisal: »IN DULCIS EX LABORE FRUCTUS« – Sladak je sad dela. In ravno ta rek je potrdil dejstvo, da smo udeleženci tega snemanja ponazoritveniki, igralci in statisti, dobili ponovno potrdilo za naš entuzijazem in osebni hobi, ki ga z veseljem in vnemo gojimo zato, da vsak ponazoritvenik s svojo uniformo in opremo, ki nenazadnje ni poceni, ohranja in spoštuje spomin na dejanja naših prednikov, ki so bili pripadniki različnih vojska – v različnih uniformah in v različnih armadah, ne glede na različna svetovno – nazorsko politična prepričanja. In naš entuzijazem, dejanja na snemanju, avtentična vojaška oprema, uniforme in vsa ostala logistika, je to ponovno – kot na vsakoletnih festivalih vojaške zgodovine v Pivki, tudi nedvomno dokazala!
Videospot bo po besedah Saša Gačnika torej nekaj posebnega in zelo, zelo na nivoju. Se pa seveda temu ustrezno čas do premiere malo vleče, ker je projekt strokovno zelo zahteven in bo predvidoma kot tak, prvi na naših tleh.
Sašo Gačnik se v svojem imenu še enkrat iskreno zahvaljuje vsem udeležencem za njihov osebni doprinos in se veseli našega skorajšnjega snidenja na premieri!
Lep pozdrav, Andrej Jamnik
Večji del fotografij najdete na facebook strani.
Slovenska verzija pesmi
Ruska verzija pesmi
