Dogodki
V Mali Gori nad Črnim Vrhom nad Idrijo, ob vzhodnem robu Trnovskega gozda, od druge svetovne vojne stoji križ na mestu, kjer je bil pokopan ruski vojak. Njegova pot se je žalostna končala tik pred koncem druge svetovne vojne. Njegovega imena ne poznamo, vemo pa kako se je končala njegova življenjska pot. Bil je zelo mlad, ko je kot nemški vojak prišel v Slovenijo. Ali je bil od Nemcev zajet kot ruski vojak ali so ga prisilno mobilizirali, tega ne vemo. Vemo pa, da je dezertiral iz nemške armade in se prostovoljno priključil partizanom. Toda vsega gorja njegovo mlado telo ni preneslo in je psihično zbolel. Med zadnjo nemško ofenzivo so ga poslali v bolnico Pavla. Na poti proti Mali Gori sta s spremljevalcem zaslišala Nemce. Zaradi strahu se ni več obvladoval. Da ne bi s krikom pritegnil pozornost sovražnikov, ga je spremljevalec s palico udaril po glavi. Udarec je bil tako močan, da je podlegel poškodbi. Na mestu kjer so ga pokopali, so postavili znamenje. Majhen lesen križ. Ta je bil večkrat obnovljen, pred leti pa je Franc Rupnik izrezljal križ s Kristusom, ki ima na desni roki iztegnjene tri prste, saj je predvideval, da je bil vojak pravoslavne vere. Na križu je tudi napis: »Le kdo je jokal za tabo: mladenič iz daljne dežele… bogve, bogve…« (iz knjige: Franc Černigoj, Znamenja na Gori).
Lansko leto smo za Dan mrtvih prvič peljali k grobu namestnika vojaškega atašeja Ruske federacije g. ppka ANTONA MOMATYUKA in se poklonili spominu na mladega vojaka.
Ob 70. obletnici zmage v 2. svetovni vojni sta predstavnika Ruske federacije g. JANOVIČ KONSTANTIN, svetovalec veleposlanika RF -ter ppk ANTON MOMATYUK, namestnik vojaškega atašeja, ponovno obiskala grob ruskega vojaka v Mali Gori nad Črnim Vrhom. Spremljali smo ju v večjem številu. Poleg predstavnikov KS Črni Vrh so se srečanja udeležili tudi predstavniki OZ VVS Ljubljana, OZ VVS Idrija – Cerkno, SD 1991 Ljubljana, predstavniki MORISA in ZSČ Ljubljana. V kratkem nagovoru na grobu sta se g. Igor Polajnar in g. Konstantin Janovič spomnila velikih žrtev in zaslug ruske armade in slovenskega partizanskega gibanja v borbi proti fašistom in nacistom, ter vezi, ki povezujejo naš narod s ruskim. Na koncu je g. Janovič Konstantin podelil odlikovanja za vzorno sodelovanje in skrb za vzdrževanje spominskih obeležij padlih pripadnikov ruskega naroda v 1. in v 2. sv. vojni. Odlikovanja so prejeli g. Metod Šavs, OZ VVS Ljubljana, g. Igor Polajnar, SD1991 Ljubljana in g.Ivan Rudolf OZ VVS Idrija – Cerkno.
Dan smo pričeli v muzeju g. Ivana Rudolfa, končali pa pri Gregorju in Luki Prebil, ki sta nas na svojem domu lepo pogostila.
Igor
Tudi letos je Zveza društev in klubov MORiS organizirala mladinski tabor domoljubja. Namenjen je otrokom v starosti od 13 do 17 let, katerih starši so zaposleni na Ministrstvu za obrambo, ali pa so člani nam sorodnih – domoljubnih organizacij. Tabor je potekal od 26.06. do 04. 07. v Kočevski Reki. Organizacija tabora je povsem »taborniška«, saj udeleženci spijo v naravi pod šotori, si sami kuhajo in tudi drugače spoznavajo praktične veščine življenja v naravi.
V soboto 27. 6. 2015, smo na strelišču Bloška Polica izvedli društveni trening ter interno tekmo za goste SK Ribnica. Prisotnih je bilo 34 strelcev, od tega 2 gosta SCL in 16 iz SK Ribnica. Vodja strelišča je bil Janez Prebil.
V soboto 20. Junija so fantje iz ASZS in SD Kanela spet pripravili, sedaj že 5. IASC multigun tekmo na strelišču Čebulovec pri Divači. Kot je v tej ekipi že navada, je bila tekma prava poslastica. Legendarni Rajko Rossetto je po mojem skromnem mnenju najboljši postavljalec prog, kar sem jih imel čast do sedaj izkusiti. Vedno poskrbi za pravo dozo elementov, ki so potrebni za dober trening in še vedno dajo strelcu užitek v tem čudovitem športu. Z veseljem sem se odzval na delavno povabilo sodnika. Pripravili so multigun tekmo (pištola, revolver, sar, shotgun) z mednarodno udeležbo. Kot je že v navadi, smo ponovno poleg domačinov srečali tudi naše prijatelje iz Hrvaške in Italije. Dan je minil kot bi ustrelil. Na koncu, pa smo bili seveda deležni dobre malice ob druženju s prijatelji, s katerimi smo si delili občutke tega dneva.
Posebej bi se rad zahvalil Gašperju Gorencu, ki mi je velikodušno posodil svojo opremo. Jaz zadnje čase, kadar na tekmah sodim ravno nimam časa ali volje tekmo še odstreliti. Ker že leta ne treniram več, tako kot sem včasih, je temu primerna tudi uvrstitev. Sicer mi pa rezultat nikoli ni bil pomemben. Tokrat mi je zagodla moja pomanjkljiva oprema, zaradi katere sem izgubil preko 90 sekund na eni progi.
Pohvala organizatorju, tekmovalcem, predvsem pa moji dragi Mateji, ki mi je stala ob strani kot pomočnica, ki si jo vsak lahko samo zaželi. Galerija je v obliki G+.
Jože Mikec
