Letos (25. 4. 2018) smo se ponovno udeležili svetovnega ostrostrelskega vojaškega prvenstva. Tekmovanje je bilo dobro organizirano in lahko potrdim, da je bilo letos še težje, z močno konkurenco. Iz Slovenije so sprejeli le 3 ekipe, od katerih je žal en tim imel težave s poškodbo noge ter je zato ostal doma. Organizator se trudi, da pripelje nove močne ekipe, tako smo imeli letos možnost tekmovati z USA Special Forces grupo in njihovimi Air Borne padalci. Vse vojske zelo napredujejo in se vidno opremljajo z najnovejšimi ostrostrelskimi sistemi, katerih zneski letijo v nebo.

V 5 dneh samo imeli preko 43 različnih stage-ov, ob katerih so bile naloge v orientaciji, streljanju, taktiki s pehoto itd.

Streli na premikajoče tarče na razdalji 570 m. Team je moral sam določiti hitrost tarče in razdaljo. Kar je pomenilo celih 7 mil streljanja pred premikajočo se tarčo.

Streli iz helikopterja, streli iz premikajočega se kamiona. Streli pod kotom 90° in razdalje od 20 do 960 m, na različne tarče pod različnimi scenariji. Nočna streljanja, iskanja sovražnih ostrostrelcev, hitri streli na neznane razdalje brez popravkov na optiki. Streljanja s pištolo ter avtomatskim orožjem češke vojske.

Meni osebno je bil največji preizkus samega sebe, ko so nas po celodnevnem in nočnem streljanju, okoli enih zjutraj pripeljali nazaj v bazo in smo vsi komaj čakali posteljo. A žal je imel organizator drugačne plane. Postavili so nas v linijo za strelce in leže smo čakali, da lahko oddamo strel na eksplozivno telo na 80 m. »Kdor bo zaspal ali vstal bo diskvalificiran,« so dejali.

Tako smo dočakali dan in ugledali naše tarče ter številke nad njimi, da veš katera je tvoja. Ptički so peli in mi smo čakali na znak. Zraven mene je Američan že smrčal, mene je tiščalo na wc, a nisem želel vstati. Ob 6ih je začelo še deževati. Čakali smo do 8.15, ko smo dobili znak, da lahko oddamo strel. Tistih 80 mv se mi je zdelo kot da je 800 m, a vendarle je razneslo tistega hudiča, ki sem ga gledal toliko časa. A potem vstati in hitro naprej na novo nalogo. Nič spanja in glava neha delati. Težko razmišljaš in lahki streli postanejo zelo zahtevni. Bil je teden, ko se dogaja non stop in ob tem počasi pada koncentracija ter krepko trpi oprema. Pesek in dež naredita svoje, tako da je imel moj partner krepke težave z zaklepom na puški.

Nabojniki od pištole dobijo toliko peska med feder, da sploh ne potiskajo nabojev gor, temveč kar vse skupaj ostane zagozdeno na neki točki in pride do zastoja.

Drugemu slo teamu je počila spojka na zaklepu, a sta to rešil kar z žebljem, ki sta ga dobila na strelišču in ga zabila v zaklep.

Skratka, bil je naporen teden kjer sem se naučil ogromno novega, preizkusil samega sebe, opremo ter spoznal nove prijatelje iz vseh koncev sveta. Sedaj pa pucanje puške in nato dalje s treningi.

Pa da ne pozabim, pivo je bilo samo 50 centov! Slike pa so v google+ galeriji.

Aleš K.

SD1991
Zveza društev za precizno in dinamično streljanje
moris
zsč
polenar tactical
Slovenska vojska