V soboto, 06.10.2012 zjutraj, smo se zbrali na parkirišču strelišča Bloška Polica. Zbralo se nas je okoli 50. Vito je začel s pobiranjem obveznih prispevkov za stroške tarč in materiala, ostali pa smo začeli z urejanjem strelišča, postavitvijo tarč in označevanjem varne cone. Mateja je poskrbela za evidenco in da so vsi, ki so prvič streljali z našim društvom, podpisali Izjavo o odstopu odgovornosti. Matevž Miklavc pa je organiziral in nadzoroval delo varnostnikov Valine, katero je – kot vedno, potekalo brez zapletov.
Preden smo se odpravili na strelske položaje, nam je vodja streljanja Luka Nejc Končina razložil pravila varnega rokovanja z orožjem in reda na strelišču. Razložil nam je bistvene dele elaborata strelišča. Streljali smo s pištolo na 15 in 25 metrov, za kar je bilo kar veliko zanimanja. Prav tako MK na 25 metrov, s PAP in repetirno puško pa smo streljali na 100 metrov. Tukaj so bile strelne linije neprestano zasedene. Z ostrostrelsko puško pa so dosegali zadetke na 300 metrov. Istočasno je potekalo tudi prikazno streljanje s šibrenico.
Ob 14.00 smo zaključili s streljanjem in začeli s pospravljanjem strelišča in tarč. Po opravljenem delu in odlično preživetem dnevu, ki je potekal brez zapletov in komplikacij, smo se odpravili na pijačo. Zapili smo ostanke naših prostovoljnih prispevkov, zahvala pa gre tudi Igorju Polajnarju, ki je primaknil za drugo rundo v čast svojega rojstnega dne.
Peter R.
Slike si lahko ogledate v galeriji BP 06OKT2012.
15. septembra 2012 sta Uroš Mestek in Žiga Polajnar na strelišču v Sodražici organizirala trening taktičnega streljanja. Šlo je za prvo organizacijo kakšnega takšnega dogodka, zato je bila za uspešno izvedbo treninga potrebna malo manjša skupina strelcev. Streljali smo lahko s pištolo in s puško.
Ker je šlo za tečaj oz. trening taktičnega streljanja, je bilo prikazano vse. Na začetku smo se spoznali s prvo pomočjo popnesrečencu in v nadaljevanju – z delovanjem orožja. V nadaljevanju dneva pa smo se ukvarjali še z držo orožja in potegi, z zastoji in njihovim odpravljanjem, ter menjavami. Organizatorja pa sta nekaj pozornosti namenila tudi oblikovanju formacij in premikanju v skupinah, ter s tem tudi krepitvi zaupanja med nami. Pozabavali smo se lahko tudi s tranzicijami med orožji.
Video ene izmed uspešno opravljenih vaj lahko vidite na naslednji povezavi:
http://www.youtube.com/
Na lepo sobotno sončno jutro smo se odpravili proti Ilirski Bistrici na strelišče SV Bač, kjer se nas je zbralo okrog 30. Začeli smo s postavljanjem tarč, postavitvijo varne cone in izobesili pravila na strelišču, pri čemer nam je delo otežil veter. Vito Ivanc se je lotil organiziranja straž, Mateja pa je pobirala obvezne prostovoljne prispevke za plačilo varnostne službe. Zahvala gre tudi Lovrencu Košenini, ki nam je priskrbel kar precej tarč v katere smo streljali.
Pred začetkom nas je naš vodja streljanja Luka Nejc Končina seznanil s pravili strelišča in opravil varnostni briefing. Streljalo se je na 25m s pištolami, kjer je bilo bolj majhno zanimanje, 50 in 100m s puškami, in MK na 25 in 50m. Med streljanjem pa je kar nekajkrat močno “počilo”, saj je Janez Prebil prinesel pokazat svojo Steyr HS .50.
Po menjavi straž nas je naš vodja streljanja presenetil, saj se je dogovoril, da smo eno uro streljali na padajoče tarče na 100, 200, 300 in 400m, na katere smo izstrelili precej nabojev, na koncu pa smo se lotili še treninga s premikajočo se linijo. Po tem smo zadovoljni z dnevom varno zaključili streljanje, pospravili strelišče in se lotili čiščenja orožja in hladne pijače.
V začetku septembra smo člani SD 1991 pomagali našim zamejskim prijateljem iz Italije, pri organiziranju spominskega dogodka: »5. Memorial Marina Simiča – vožnja starodobnikov«
V zgodnjih jutranjih urah sobote, 1.9.2012, se je čez našo državno mejo zapeljala kolona vsaj 20 starodobnih vojaških vozil, večinoma iz obdobja druge svetovne vojne. Pri tem je seveda potrebno omeniti, da so bili tudi vozniki oblečeni primerno njihovim vozilom. Člani SD 1991 smo jih na njihovi poti počakali pri Tehničnem muzeju v Bistri, kjer so si naši gostje ogledali muzej in pojedli odlično ribje kosilo. Komaj se je hrana malo polegla, pa smo obiskovalce popeljali do ostankov železniškega viadukta v Borovnici in od tam po gozdnih poteh in skorajšnjem brezpotju do Logatca, kjer jim je župan v zgodnjih večernih urah izkazal dobrodošlico in pozdravil v imenu kraja in krajanov. Seveda ob tako zavidljivi starosti vozil pot ni bila tlakovana s cvetjem in sončnimi žarki. Zaradi dežja in vlage v zraku, je na enem izmed motorjev odpovedala elektrika in ustavila naš ne-mali konvojček za nekaj minut. A popravilo je bilo hitro končano.
Po županovem nagovoru so gostje zasedli svoja ležišča v Centru uprave za reševanje RS v Logatcu. Tu pa jih je čakalo presenečenje. Na vhodu sta jih pričakala dva partizana in jih razkazala vojni muzej, ki se tu nahaja. Po obilni večerji in nekaj kozarčkih ognjene vode, ki so se zavlekli v začetek naslednjega dne, smo en za drugim popadali v postelje – izčrpani in premočeni od dežja.
Nedelja ni bila milostna. Ob 06:00 se je pričela dogajanje; bujenje, hitri premiki v kopalnice, pospravljanje postelj in čiščenje tal. Potrebno je bilo pojesti zajtrk in po stari cesti priti preko Vrhnike do Prešernovega trga v Ljubljani. Med vožnjo po Ljubljani smo pritegnili pozornost ne malo ljudi, tudi novinarjev. Od parkiranih vozil se je večina obiskovalcev podala na vožnjo z barko Lea po Ljubljanici in nato na Ljubljanski grad, ostali pa smo predstavljali parkirana vozila, ki so vzbudila ne malo zanimanja in gneče okoli njih. Prišli so novinarji s kamerami in naredili prispevek za RTV, otroci so bili navdušeni nad terenskimi vozili, starejši ljudje so govorili, kako živo se spominjajo takih vozil in ob tem povedali marsikatero zgodbo iz njihove mladosti.
Vendar za vse ni bilo časa niti najmanj preveč, saj so nas obiskovalci po kosilu zapustili in se popeljali po poti nazaj proti Trstu. Skupaj smo zapeljali od Prešernovega trga mimo mestne hiše in skozi predor na Tržaško cesto, kjer smo se poslovili in krenili vsak po svoji poti.
Vtisov, tako dobrih – kot odličnih, ni manjkalo nikomur!
Vito I.
Slike si lahko pogledate v galeriji MemMS SEP2012.
