V Pivki smo sodelovali v OPERACIJI BERLIN 45 !
Naši prijatelji iz Parka vojaške zgodovine v Pivki so lahko upravičeno ponosni na svoje delo, ki so ga zaključili predzadnjo nedeljo septembra 2015! Dokončali so investicijo vredno EUR 4,3 mio, ki je bila namenjena izgradnji novih razstavnih prostorov, širitvi in postavitvi zbirke. In pri tem so bili zares uspešni, čemur priča veliko zanimanje domače in tuje javnosti, ter pa medijev, ki so se v tem tednu udeležili prireditev, ki so bile organizirane v okviru že IX. Festivala vojaške zgodovine.
Vsekakor pa je bil vrhunec festivalskega dogajanja ravno prikaz vojaškega spopada med Rdečo armado in nemško vojsko, ki so ga poimenovali Operacija Berlin 45 ! Tukaj pa so spet igrali glavno vlogo fantje iz Klan 4 fun, društva Planika in pa SD 1991. Kot že lansko leto, je pokroviteljstvo in roko nad organizacijo prevzel Prebil Janez. Vsak posameznik pa je, poleg nastopanja, prispeval še opremo, orožje, uniforme… Seveda so pri organizaciji izdatno pomagali tudi prijatelji iz Parka vojaške zgodovine, ki so fantom preskrbeli tank, težko orožje, prehrano… Za nastanitev pa so si postavili šotore in izkopali zemljanke.
Na začetku se je zdelo, da bo težko dobiti uniforme in opremo ruskega vojaka. Vendar so problem rešili kar preko Veleposlaništva ruske federacije v Ljubljani! Naši prijatelji iz Urada ruskega vojaškega atašeja so poskrbeli, da so bili ruski vojaki oblečeni in opremljeni kot se šika! Poleg tega pa je pp Anton Momatyuk še »ustrojil« vojaško enoto ruske Rdeče armade, ter na koncu prevzel tudi poveljstvo v bitki. Za politiko in moralo (ter seveda za vse ostalo…) pa je skrbel Janez.
Nasproti se jim je postavila nemška enota braniteljev Berlina, ki so jo sestavljali vojaki in civilisti zbrani iz vseh vetrov. Temu v prid priča tudi barvitost uniform in orožja, ki so ga uporabili pri obrambi mesta. In ravno tu se je pokazalo bogastvo zbirke, ki so jo pokazali nemški vojaki, ki sta jim poveljevala Samo Šavs in Andrej Jamnik.
Sam prikaz spopada se je začel z izvidovanjem ruskih sil, s propagandno vojno in pozivanjem nemške strani na obrambo mesta. Vse skupaj je privedlo do srečanja predstavnikov vojskujočih si vojska, ki pa niso obrodila sadov. Nemci brezpogojne vdaje niso sprejeli in ruski predstavnik je jezno odšel. Vžgal je top na ruski strani, iz nemške strani so jim odgovorili flak, rakete in minomet. Rusi so začeli ogrevati motor tanka, formirali so pehotno enoto in pod visoko dvignjeno zastavo Rdeče armade so krenili v napad! Pričakal jih je zaporni ogenj iz vsega pehotnega orožja, položene pehotne mine, ročne granate… Poki pušk, lajanje mitraljezov, gromki poki topov in minometov so se slišali nad bojiščem. Vse skupaj pa so popestrile tudi rakete in pa pirotehnični vložki eksplozij težkega orožja, dim požarov, dimne zavese. Vojna sreča se je nagnila na stran napadalcev, bitka se je končala z obilo žrtev, ujetnikov in na koncu z dvigom zastave zmagovite Rdeče armade.
Po koncu prikaza padca Berlina, so se vsi sodelujoči postrojili in medsebojno pozdravili. Še pred tem pa so poželi gromoglasen aplavz gledalcev. Ocenjujemo, da jih je bilo okoli 5000, vsekakor dovolj za velikansko gnečo, ki je nastala v taborih obeh strani in na bojišču. Gledalci so se slikali s sodelujočimi, lezli na tank, plezali po topovih in se spoznavali z opremo.
Na koncu lahko upravičeno zapišemo, da je bila tudi letošnja bitka – čista zmaga! Fantje so na prizorišču bitke trdo delali že od četrtka in spet živeli kot pravi vojaki: na terenu. Celotno načrtovanje, organizacija in izvedba je bila v njihovih rokah. Sodelovalo je več kot 50 vojakov in dobra tretjina njih prihaja iz našega društva. Ponosni smo lahko na dejstvo, da je bila organizacija prikaza bitke zaupana ravno njim. In pa na našega Janeza, ki je nad vsem skupaj držal roko in pa tudi izdatno finančno podprl. Pravo moč bitke pa si boste lahko predstavljali z ogledom fotografij in pa videa, ki ga je prispeval naš »Polenar Tactical team«.
Zaradi velike količine fotografij so izbrane in postavljene 3 fotogalerije. Zahvale za slike Polenar Tactical, Parku vojaške zgodovine Pivka in vsem posameznikom;
Spopad; https://goo.gl/photos/D7d5mKLn6aZMC86NA
Nemci in nemški tabor; https://goo.gl/photos/nkvYpT1St36G2cfq7
Rusi in ruski tabor; https://goo.gl/photos/s9iQtzguxji8GYqh8
Video produkcije Polenar Tactical; https://www.full30.com/video/bf57821fe7854f15341bfd9b3abceb7d
In kakšen spopad nam bodo zakuhali naslednje leto?
IGOR
Povezave:
http://parkvojaskezgodovine.si/uprizoritev-spopada-operacija-berlin-45/#
http://www.obramba.com/novice/kopno/v-parku-vojaske-zgodovine-v-pivki-odprli-nov-paviljon/
http://www.primorske.si/Novice/Srednja/V-Pivki-uprizorili-bitko-za-Berlin
V soboto 5. 9. 2015 se je odvijal društveni trening na vojaškem strelišču Mačkovec v Bohinjski Beli. Tudi tokratni termin je bil organiziran skupaj s SV, ki je priskrbela orožje in strelivo.- VK, 5 mest M76, 150 m.
- VK, 5 mest M70, 100 m.
- VK, 5 mest, kratkocevno, 25 m.
Prvo avgustovsko soboto, smo se odpravili na strelišče SV Crngrob pri Škofji Loki. Čeprav je bilo jutro še zelo sveže, nas je poletno sonce kaj kmalu dodobra ogrelo. Mi pa smo dodobra ogreli puškine cevi. V sklopu uradnega društvenega treninga, smo namreč izvedli tudi tekmo z vojaškima puškama M 48 in M 70, ki jih je, skupaj s strelivom, prispevala SV.
V Mali Gori nad Črnim Vrhom nad Idrijo, ob vzhodnem robu Trnovskega gozda, od druge svetovne vojne stoji križ na mestu, kjer je bil pokopan ruski vojak. Njegova pot se je žalostna končala tik pred koncem druge svetovne vojne. Njegovega imena ne poznamo, vemo pa kako se je končala njegova življenjska pot. Bil je zelo mlad, ko je kot nemški vojak prišel v Slovenijo. Ali je bil od Nemcev zajet kot ruski vojak ali so ga prisilno mobilizirali, tega ne vemo. Vemo pa, da je dezertiral iz nemške armade in se prostovoljno priključil partizanom. Toda vsega gorja njegovo mlado telo ni preneslo in je psihično zbolel. Med zadnjo nemško ofenzivo so ga poslali v bolnico Pavla. Na poti proti Mali Gori sta s spremljevalcem zaslišala Nemce. Zaradi strahu se ni več obvladoval. Da ne bi s krikom pritegnil pozornost sovražnikov, ga je spremljevalec s palico udaril po glavi. Udarec je bil tako močan, da je podlegel poškodbi. Na mestu kjer so ga pokopali, so postavili znamenje. Majhen lesen križ. Ta je bil večkrat obnovljen, pred leti pa je Franc Rupnik izrezljal križ s Kristusom, ki ima na desni roki iztegnjene tri prste, saj je predvideval, da je bil vojak pravoslavne vere. Na križu je tudi napis: »Le kdo je jokal za tabo: mladenič iz daljne dežele… bogve, bogve…« (iz knjige: Franc Černigoj, Znamenja na Gori).
Lansko leto smo za Dan mrtvih prvič peljali k grobu namestnika vojaškega atašeja Ruske federacije g. ppka ANTONA MOMATYUKA in se poklonili spominu na mladega vojaka.
Ob 70. obletnici zmage v 2. svetovni vojni sta predstavnika Ruske federacije g. JANOVIČ KONSTANTIN, svetovalec veleposlanika RF -ter ppk ANTON MOMATYUK, namestnik vojaškega atašeja, ponovno obiskala grob ruskega vojaka v Mali Gori nad Črnim Vrhom. Spremljali smo ju v večjem številu. Poleg predstavnikov KS Črni Vrh so se srečanja udeležili tudi predstavniki OZ VVS Ljubljana, OZ VVS Idrija – Cerkno, SD 1991 Ljubljana, predstavniki MORISA in ZSČ Ljubljana. V kratkem nagovoru na grobu sta se g. Igor Polajnar in g. Konstantin Janovič spomnila velikih žrtev in zaslug ruske armade in slovenskega partizanskega gibanja v borbi proti fašistom in nacistom, ter vezi, ki povezujejo naš narod s ruskim. Na koncu je g. Janovič Konstantin podelil odlikovanja za vzorno sodelovanje in skrb za vzdrževanje spominskih obeležij padlih pripadnikov ruskega naroda v 1. in v 2. sv. vojni. Odlikovanja so prejeli g. Metod Šavs, OZ VVS Ljubljana, g. Igor Polajnar, SD1991 Ljubljana in g.Ivan Rudolf OZ VVS Idrija – Cerkno.
Dan smo pričeli v muzeju g. Ivana Rudolfa, končali pa pri Gregorju in Luki Prebil, ki sta nas na svojem domu lepo pogostila.
Igor
