V soboto 15 junija, je gozdove Notranjske, poleg prekrasnega sonca, krasil vonj po zadnjih pomladnih dnevih. Tišino in mir gozdov je kmalu po 9. uri preglasil prihod 33 strelcev in študentov, ki so v svež jutranji zrak vnesli vonj smodnika in hrup strelov.
 
Po uvodnem nagovoru o pravilih obnašanja na strelišču, rokovanja z orožjem in etike strelcev, se je pričelo. Strelci strelskega društva 1991, smo članom Društva študentov obramboslovja Slovenije pripravili kratek tečaj z osnovami dinamičnega streljanja.
 
Študenti so streljali s puškami kalibra 7,62mm, v izvedbah AK47 različnih držav (Češka, Kitajska, Ruska idr.), ter s pištolami kalibra 9mm (HK, IWI).
 
Začelo se je pri osnovah. Kaj je puška, kako je sestavljena in kako deluje. Po uvodni seznanitvi so se študenti seznanili z osnovnimi strelskimi načeli, načini streljanj in različnimi stavi streljanja. Nekateri so imeli probleme s polnjenjem okvirja, a so se kaj hitro naučili, kako se »tiste male stvari notri vtika«. Prvi del streljanja s puško je zajemal grupiranje zadetkov, popravke pri drži in proženju ter spodbujanje reakcijskega časa, drugi del streljanja pa je že vnašal osnovno premikanje levo, desno, naprej in nazaj. Tu so se študenti odlično odrezali in pokazali, da nimajo nobenega problema s hojo med merjenjem v tarčo, grupe zadetkov pa so se nekoliko povečale, vsaj za večino. Sledila je seznanitev s pištolo in njenim delovanjem, zahtevami, nevarnostmi in izzivi. Tako kot pri puški so se najprej naučili grupiranja zadetkov, potem pa še premikanja z orožjem. Podobno kot pri puški, so se tudi tu nekateri izkazali za naravne talente. Po končanem hitrem tečaju so vsi imeli možnost dodatne vaje, ki so jo nekateri izkoristili, spet drugi ne. Važno je, da so vsi bili s pridobljenimi izkušnjami zadovoljni.
 
Vzporedno s tečajem je bil za strelce in ”inštruktorje” strelskega društva 1991 organiziran trening preciznega streljanja s puško na razdaljah od 100 do 250 metrov ter trening s pištolo na razdaljah 10 do 25 metrov. Streli so se vrstili en za drugim. Počila je puška kalibra 7,62, počila je puška 7,92. Pokale so puške ena za drugo. Pokale so pištole, pokali so revolverji. V tarčah se je pojavila luknjica, ne daleč od nje se je naredila še ena in še ena, vse dokler tarč ni bilo potrebno zamenjati. In ne le enkrat. Zaradi želje po samo-izpopolnjevanju se nikomur ni nikamor mudilo, še posebej ne domov. Nekateri so bili s svojimi rezultati zadovoljni, drugi pa so malo slabše rezultate pripisovali optiki, vročini, soncu.
 
Resnici na ljubo, sonce je res pripekalo. Možgani so vreli v lobanji, oči so se fokusirale na tarčo. Po več urah tega početja, nas je bila večina že lepo zagorela. Nekateri smo si krivi sami, ker smo se pozabili namazati s kremo, drugim pa tudi to ni pomagalo.
 
In ob 15:00 se je hrup polegel, vonj smodnika se je razkadil, ljudje so se porazgubili po svojih smereh in pomlad je lahko v miru in počasi zapustila Bloško polico.
 
Čeprav si zvečer nisem mogel normalo obrisati potnega čela, je bil dan tega vreden.
 
Vito I.
V soboto 08. in v nedeljo 09.06. 2013, smo SD 1991 v sodelovanju z društvom Klan4fun, pripravili strelsko druženje na strelišču SD Sodražica in pri domu na Travni gori. Dvodnevnega druženja se nas je udeležilo 27 ljubiteljev strelstva in uniform!  Sledili smo namreč ideji, da organiziramo strelsko tekmovanje v vojaških ali policijskih uniformah, s pripadajočim orožjem in sicer iz obdobja od prve svetovne vojne, pa do leta 1991.
 
Največ je bilo predstavnikov ameriške vojske iz II. svetovne vojne, manj je bilo pripadnikov nemških oboroženih sil,  z nami pa sta bila tudi partizan, ruski vojak in partizanski kurirček. Od novodobnih uniform je bilo največ teritorialcev, angleški vojak, nemški vojak, četnik, pripadnik Black Wather in pa »oboroženi civilist arabskega rodu«.
 
Dogajanje se je pričelo že ob 05.00 uri zjutraj, ko je iz Ljubljane na pot krenila prva skupinica. Druga skupina je krenila na pot uro kasneje, vendar z vojaškim vozilom Dodge iz Horjula. Tretja udarna skupina iz Krškega, pa je na položaje prišla z vojaškim vozilom Willis. Civilisti pa smo se pripeljali običajno…
 
Zbor »vojske« je bil zaukazan na strelišču SD Sodražica, kjer se je ob 09.00 tudi izvedel postroj udeležencev, predaja raporta predsedniku in pa branje dnevnega povelja aktivnosti, predvsem pa reda in pravil varnega rokovanja z orožjem. Formirane so bile štiri skupine in določene njihove vodje,
skupno poveljstvo pa je prevzel Andrej Jamnik.
 
GRUPA EISENHOVER – Poveljnik enote : JOHNY PREBIL
 
GRUPA SKORZENY – Poveljnik enote : ANDREAS JAMNIK
 
JURIŠNI ODRED METOD  – Poveljnik odreda Metod Šavs
 
ZALEDNA GRUPA B – Poveljnik enote Igor Polajnar .
 
Do 14.00 ure smo izvedli streljanje v treh disciplinah: puška na 100 m, ter kratkocevno orožje po pravilih IPSC, oziroma natančno na 15 m. Doseženi rezultati so bili tokrat drugotnega pomena, saj je bil nabor orožja zelo pisan. Tako po kalibrih, letih izdelave ali kategorijah. Edina škoda je bila ta, da strelišče ne premore varne cone za eksplozive, zaradi tega naš mudžahedin Rok »ni mogel izvesti svoje točke do konca«… Na strelišču smo očistili orožje in izvedli premik na Travno goro. Tam je že dišalo po golažu iz kotla, zato smo se razvrstili po sobah, zaklenili orožje, Američani pa so postavili tabor in zastavo.
 
Kosilo smo »pomazali s kruhom«, nato pa je sledilo druženje, med drugim tudi z obiskovalci doma na Travni gori, ki so z velikim veseljem »cukali za rokav naše vojake«.  Večerja je bila slavnostna in temu
primerna je bila tudi garderoba. Z obveznim častniškim plesom in zabavooooooo …
 
Jutranji postroj je bil zapovedan ob 10.00, pred tem pa sta posamezni strani do potankosti izvajali še zadnje priprave na spopad. Scenarij je namreč predvideval, da ameriško izvidnico zajamejo nemške sile, podprte z jugoslovanskimi kraljevimi četniki. Nato ameriška motorizirana enota pade v zasedo nemške vojske, ki se je utrdila v postojanki ob komunikaciji. Američani so sprejeli borbo in spopad se je odvijal v smeri obkolitve postojanke in njenega zavzetja. Med samim spopadom so bile uporabljene tudi rakete, pirotehnična sredstva in slepi naboji. »Na sveže« rekrutirani nemški vojak iz Sodražice, pa je dejstvoval tudi z artilerijo: doma izdelana imitacija topa na karbid. Seveda moram takoj povedati, da smo prireditev in aktivnosti ustrezno prijavili na policijski postaji!
 
Po naporni borbi, ki je terjala večje število »ranjenih in mrtvih«, se je spopad končal z (tokrat) zmago ameriških sil. V borbi je tokrat padel (tudi dobesedno), naš četnik Metod in to z besedami:  SVE ZA KRALJA na ustih… Sledil je postroj sodelujočih, obvezno rokovanje, vse skupaj pa je spremljal aplavz obiskovalcev doma in ostalih, ki smo iz terase opazovali imitacijo spopada. Fantje so se odlično vživeli v dodeljene vloge in pokazali nemalo poguma ter odlično poznavanje vojaških veščin!
 
»Sovražniki« so skupaj predali poročilo o spopadu, skupaj z obiskovalci spili še pijačo, sledilo je fotografiranje, analiziranje bitke…. Ob dveh pa smo pospravili opremo in se odpravili proti domu.
Vsi sodelujoči smo bili enotnega mnenja, da je prireditev odlično uspela! Na to so kazali zadovoljni  obrazi in odzivi udeležencev in pa gostov na dogodku. In pa dejstvo, da je celotna izvedba dogodka minila na zelo visoki ravni organizacije in varnosti.  Še vreme je bilo vrhunsko!  Planinski dom na Travni gori, pa nam je nudil vso potrebno logistiko za organizacijo tovrstnega dogodka. In v teh dneh smo s prijaznimi gostitelji postali pravi prijatelji. Vabim tudi ostale, da jih počastite s svojim obiskom, veseli ga bodo. Vi pa boste lahko uživali v čudoviti naravi pa tudi za vaše želodčke bodo poskrbeli.
 
Čeprav je bilo na prvi pogled videti vse skupaj kot dobro načrtovana igra za odrasle, ne smemo pozabiti, da smo načrtovali in uspešno izvedli premike z vojaškimi in ostalimi vozili, streljanje z ostrim strelivom na strelišču, logistiko nastanitve ter prehrane in pa prikaz bitke, ki je vključeval tudi uporabo pirotehničnih sredstev.
 
Da je bila celotna prireditev tako uspešna, je še posebej potrebno pohvaliti Andreja in Janeza, ki sta si celotno stvar zamislila in organizirala. Nato pa strokovno vodila. Seveda gre tukaj velika zahvala tudi vsem nam sodelujočim, ki smo opravili vsak svojo nalogo. In tokratno druženje je pokazalo, da se z voljo, redom in spoštovanjem, da izpeljati še tako zahteven dogodek. Na koncu vam, članom SD 1991 in kolegom iz Klan4fun, za opravljeno delo čestitam in se vam najlepše zahvaljujem!
 
 
Igor P.
 
 
 
 
Slike si lahko ogledate v galeriji Sod 8-9JUN2013.

Študentje Obramboslovja – Vojaški modul, vsako leto opravljajo vojaško prakso v Centru za usposabljanje v Vojašnici Janka Premrla – Vojka v Vipavi. Prve tri letnike opravljajo obvezno tritedensko prakso med poletnimi počitnicami, v 4. letniku pa jih čaka štiritedensko usposabljanje in sicer v mesecu maju. Po opravljenih štirih vojaških praksah imajo študentje priznano Temeljno vojaško strokovno usposabljanje za častnike. Letos so Vojaško prakso IV. in s tem TVSU, zaključili trije člani našega SD 1991 – študentje obramboslovja: Ajda Hodnik Gavranović, Vito Ivanc in Žiga Polajnar. Slovesnost in zaprisega kandidatov ob zaključku usposabljanja je potekala v petek, 31. maja 2013, ob 12.00 uri v Vojašnici Vipava. Seveda smo se je udeležili tudi člani SD 1991 in to s predsednikom na čelu!
 
V vseh štirih praksah so se izurili za preživetje na bojišču, samostojno opravljanje bojnih nalog v različnih razmerah, v opravljanju bojnih nalog strelca ter dosegli ustrezno raven psihofizične pripravljenosti. V 1. letniku so se seznanili z vojaško organizacijo, oborožitvijo in opremo enot, v 2. so spoznali načine uporabe strelnega orožja in taktiko majhnih enot, v 3. metode vodenja majhnih enot in se usposobili za bojno delovanje, v 4. letniku pa so se usposobili za preživetje na bojišču in vodenju majhnih enot. V 2. in 4. letniku so preživeli tudi petdnevno terensko usposabljanje, obakrat v precej slabem vremenu. Program se je izvajal v vojašnicah in na poligonih Slovenske vojske.
 
Našim trem vojakom iskreno čestitamo za uspešno končano usposabljanje!
 
Mateja Ž.
 
alt  alt  alt
 

Omenjenega tekmovanja se je udeležil naš član Čarman Marko in naše društvo zastopal tako, »kot se šika!«.  Tekmoval je v dveh disciplinah in v obeh dokazal, da je odličen strelec!

V kategoriji PAP – dvojni položaj na 100 je dosegel drugo mesto. Streljal pa je s svojo puško L1 A1 letnik 1959, (ki je kreeeeepko starejša kot on).

V kategoriji back up pištola na 25 m,  pa se je tekmovanja udeležil z pištolo Walther PPK. Tokrat pa je posegel po prvem mestu v kategoriji!

Marku iskreno čestitam v svojem imenu in v imenu članov SD 1991!  Želimo si tudi, da se tudi drugi člani ojunačijo in tako pridno udeležujejo tekmovanj v organizaciji ostalih klubov.

O vseh rezultatih pa si lahko preberete na: http://www.hot-range.com/S400300/Rezultati?Tid=1036

 

Igor P.

Strelsko društvo 1991 je, na prošnjo Military Attache Club Ljubljana, dne 21.5.2013 organiziralo in izvedlo družabni dogodek za vojaške atašeje akreditirane v Republiki Sloveniji ter njihove družinske člane. S klubom vojaških atašejev naše društvo tesno sodeluje že vrsto let, med katerimi se je med nami spletlo nemalo prijateljskih stikov, zato to tudi ni prvi tovrstni dogodek organiziran z naše strani, ampak že počasi prehajajo v tradicijo.

V veselje nam je, da so se dogodka uspeli udeležiti vsi vojaški atašeji, ki trenutno službujejo pri nas, še posebej močno pa je bila letos zastopana ekipa ruskega vojaškega atašeja. Dogodek se je začel s strelskim treningom na strelišču na Dolenjski cesti v Ljubljani, ki sta ga s kratkim pozdravom otvorila predsednik SD1991 Igor Polajnar, ter direktorica strelišča gospa Mojca Končan. Po pozdravu pa je vodja streljanja Luka Nejc Končina zbranim gostom še podrobno razložil pravila varnega rokovanja z orožjem ter obnašanja na strelišču. Samo streljanje je po zaslugi članov našega društva, ki s(m)o se trudili, da je vse teklo gladko, minilo brez zapletov, naši gostje pa so pokazali nemalo strelskih spretnosti ter obilo navdušenja.

Po končanem strelskem delu je med plovbo po Ljubljanici sledila pogostitev na barki Lea, kjer se je vojaškim atašejem ter njihovim družinskim članom pridružila tudi manjša delegacija našega društva. Plovbe se žal spričo omejenega prostora na ladjici niso mogli udeležiti vsi naši člani, ki so pomagali pri izvedbi strelskega treninga, zato jim gre še posebna zahvala za njihov trud. Velika zahvala pa gre tudi Metodu, ki je posodil večino orožja in nase prevzel velik del organizacije samega dogodka. Obenem bi se radi zahvalili tudi kapitanu Tomažu, ki je znova dokazal svoje kuharske ter kapitanske sposobnosti in je nemalo prispeval k temu, da se je dogodek zaključil v tako sproščenem vzdušju.

Naše sodelovanje s klubom vojaških atašejev Ljubljana in uspešna organizacija tovrstnih druženj ter dogodkov nam je v ponos, zato iskreno upamo, da se bo naše sodelovanje še naprej nadaljevalo tako tesno kot do sedaj in da bomo lahko tak dogodek čimprej ponovili.

D. Redek

 

alt alt

 

SD1991
Zveza društev za precizno in dinamično streljanje
moris
zsč
polenar tactical
Slovenska vojska