V soboto 25.8. je bilo na streljišču Gornji grad organizirano IASC 3-gun tekmovanje s strani Amaterske strelske zveze Slovenije. Tekmovanja smo se udeležili Uroš Mestek, Luka Nejc Končina, Vito Ivanc, Matej Fugina in Žiga Polajnar. Nejc, Matej in Vito so bili prvič na takem tekmovanju in so bili tam predvsem z namenom, da si pridobijo potrdila za odprtje orožnega lista. Tekmovanje so končali uspešno brez diskvalifikacij in s potrdili v rokah.
Žiga Polajnar
V soboto, 18. 8. 2012, smo se prebudili v prelepo sončno jutro. Čakal nas je vroč dan na lepo urejenem strelišču v Senovem. Odlična družba, veliko število udeležencev (zbralo se nas je namreč 37, tekmovalo pa nas je 25), dobra hrana in hladna pijača so že kar stalnica na takšnih prireditvah. Tokrat pa je piko na i naredila zares odlična organizacija dogodka, dobro zamišljeni stage-i, zagnani tekmovalci in sodniki.
3-gun tekma je bila sestavljena iz petih stage-ov na katerih so se lahko tekmovalci pomerili v streljanju s puško, pištolo in pa šibrenico. Pa da ne bi bilo steljanje kot vsako drugo, si je Žiga Polajnar v sodelovanju z Urošem Mestkom zamislil prav poseben izziv. Udeleženci smo lahko doživeli (skoraj) pravi gostilniški pretep in pa invazijo zombijev.
Posebej naporen dan je čakal sodnike – Uroša Mestka, Andreja Jamnika in Žigo Polajnarja – ki pa so kljub izredno vročemu vremenu in nekaterim manjšim varnostnim spodrsljajem ostali dobre volje vse do zaključka tekmovanja. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah, in sicer Junior in Senior. V skupini Senior je najboljši rezultat dosegel Andrej Jamnik, sledila pa sta mu Luka Verbec in Jože Koritnik. V skupini Junior so se kot najboljši trije izkazali Tomaž Kočar, Vito Ivanc in Roman Luštrik. Uroš in Žiga pa sta streljala izven konkurence.
Vsi prisotni so pohvalili organizacijo tekme in sojenje. Strelišče in hrana sta bila za 5, za kar pa sta zaslužna naša domačina – Zlatko in Ivo. Pa še tekočino sta častila!
Manca P. V.
REZULTATI tekmovanja 3-gun Senovo, 18.8.2012
Sobota, 28. julij 2012, strelišče: Mlake pri Vipavi, 34 °C in 24 nadobudnih strelcev.
Kljub pripekajočemu soncu in nadvse vabljivemu hladnemu morju (ali pivu?), smo se v soboto zjutraj zbrali in odrinili proti Vipavi. Poln avto orožja, streliva, dobre volje in hladne pijače je bilo zagotovilo, za uspešen in zabaven dan. Zaradi dopustov se nas je sicer zbralo malo manj kot po navadi, a smo kljub temu uradni društveni trening izpeljali več kot odlično.
Ko smo bili vsi zbrani, smo počakali še prijazna varnostnika iz varnostnega podjetja Valina, ki sta zagotavljala našo varnost in varnost vseh v bližini strelišča. Še pred začetkom streljanja pa smo opravili varnostni briefing, se seznanili s pravili na strelišču, obnovili pravila o ravnanju z orožjem, označili smo ”safe zone” in pobrali obvezne prostovoljne prispevke za plačilo varnostne službe.
No, sedaj pa brez heca, streljanje se lahko začne. Nekateri manj zavzeto, drugi pa so z vso resnostjo začeli mazati cevi. Vonj po smodniku se je širil s vseh koncev strelišča, vsake toliko pa se je zaslišal vzklik ”v 10 mi leti, dobro sem jo nastrelil”.
Streljati je bilo mogoče s kratkocevnim, malokalibrskim in dolgocevnim orožjem.
Po končanem streljanju, okoli pol tretje ure, smo pospravili strelišče, ter se utrujeni od sonca in pritiskanja na sprožilec odpravili v senco, kjer smo s skupnimi močmi očistili orožje. Rekli smo še besedo ali dve, se malo pohladili s hladno pijačo, nato pa se zadovoljni in utrujeni odpravili proti domu. Kot nadvse zanesljiv vodja streljanja se je zopet izkazal naš Luka Nejc Končina, ki je skrbel, da smo društveni trening opravili varno in v zadovoljstvo nas vseh sodelujočih.
Manca. P. V.
Vročina in burja marsikomu predstavljata dva izmed večjih problemov pri streljanju. A to ne velja za člane SD 1991 in naše prijatelje. V soboto zjutraj smo se tako odpravili v Vipavsko dolino na vojaško strelišče Mlake. Dan se ni začel najboljše: nesreča na avtocesti nas je precej zadržala in prestavila naš prihod na strelišče za slabo uro. Tam nas je pričakal močan veter, ampak tudi to ni omejilo našega navdušenja in pričakovanj, saj smo se držali rekla: slab začetek, dober konec. In prav smo imeli!
Po uvodnem nagovoru, v katerem sta vodja streljanja Metod Šavs in član društva Luka Nejc Končina vsem prisotnim podrobno razložila pravila na strelišču, smo varnostnika iz podjetja Valina poslali na stražarski mesti, kjer sta poskrbela, da ni noben nepovabljen prišel oz. zataval na strelišče. Uradni klubski trening, ki se ga je udeležilo 21 članov in 30 naših prijateljev, je omogočal streljanje v treh disciplinah: puške VK, puške MK ter pištole in revolverji. Strelci pa so si lahko sami prilagodili razdaljo, na katero so streljali. Kot ponavadi, smo se prisotni tudi tokrat odlično ujeli ter strelski trening izpeljali hitro in prijetno. Po končanem treningu smo še sanirali strelišče ter ga zapustili v originalnem stanju.
Vsi prisotni smo na treningu zelo uživali, tako da komaj čakamo naslednjega.
Po nič kaj preveč prepričljivi zimi, je končno prišla pomlad. Topli dnevi, sonce in nova sezona. Nova sezona za vse ljubitelje orožja in streljanja. Temu primerno smo tudi člani SD 1991 v soboto, 31.3.2012, izkoristili lep dan na strelišču Mlake pri Vipavi.
Uradni klubski trening se je pričel ob 10. uri, ko smo po postavitvi tarč, razporeditvi na strelska mesta in dogovoru o postopanju in obnašanju na strelišču, iz cevi izstrelili prve naboje. Vonj smodnika se je po tem neprestano zadrževal v naši bližini. Člani smo na strelišče prinesli zelo raznovrstna orožja, ki ga je marsikdo rade volje preizkusil.
Z desetimi strelnimi mesti na razdalji 100m za puške in 5 strelnimi mesti za malokalibrsko in kratkocevno orožje nam je uspelo zagotoviti kratke čakalne vrste za strelce, kljub temu, da nas je na strelišču bilo preko 50.
Na treningu nismo bili samo člani SD 1991. Ker se držimo načela, da več kot nas je, bolje je, smo na trening društva povabili tudi Društvo študentov obramboslovja Slovenije, s katerim že dolgo uspešno sodelujemo. Pridružilo sem nam je 32 njihovih članov, za katere je poskrbela ekipa mlajših članov. Nekateri obramboslovci so se prvič srečali z orožjem, zato je bilo poskrbljeno tudi za sprotno izobraževanje udeležencev o posameznem orožju in načinu delovanja. Ob takem številu obiskovalcev si nihče od nas ni mislil, da bo trening izveden tako gladko in v tako kratkem času. In vendar nam je uspelo.
Ob koncu streljanja, ko je bilo potrebno za seboj pospraviti tulce in porabljene tarče, smo doživeli lepo presenečenje. Večino dela in pospravljanja nam je ob pomoči obiskovalcev uspelo opravljati kar sproti, tako da smo pospravljanje končali precej pred predvidenim časom.
Streljanje smo zaključili ob 14. uri. Eni zapečeni od sonca, drugi mokri od potu, vsi pa s prijetnim nasmehom zadovoljstva na obrazu.
Mateja Ž.