Ledeni možje so dodobra ohladili nekoliko nestrpna pričakovanja glede vročih prvomajskih praznikov. Na Kaninu je bilo za prvi maj več snega, kot na vrhuncu zime. Vseeno pa navdušenih strelcev to ni odvrnilo od udeležbe na tekmovanjih. Pridružil sem se jim tudi sam in se hladnega vendar jasnega sobotnega jutra odpravil na Notranjsko. Strelišče pri Uncu je skrito v pravljičnem svetu kraških vrtač, uval, udorov, od vode stopljenih apnenčastih skalnatih gmot in gozdnih cest. Do parkirišča ob železniški progi sem se pripeljal skozi od žledu ranjen gozd, kjer sem si lahko do neke mere poizkušal predstavljati uničenje ob jedrski katastrofi. Kazalo je, da bo tekma dobro obiskana. Ob prijavi me je prijazno sprejel predsednik SD Muš, Marijan Petek. V vsakem krogu tekmovanja so bila na razpolago tri strelska mesta. Strelišče je umeščeno v mini kanjonu. Na obeh straneh soncu in vetru branita dostop visoki apnenčasti steni. Potek useka je malenkost zavit in tako onemogoča izlet izstrelkov. Priznam, da me je navkljub primernim in toplim oblačilom precej hladilo. Predvsem pa je konkretno zeblo v roke. Streljali smo v štirih kategorijah in sicer: pištola in revolver MK ter enako v VK precizno na 25 m. Sam sem streljal samo s pištolo in revolverjem VK. Domači strelci so z veliko pozornosti spremljali dogajanje, prav tako je skrbno in odgovorno tekmovanje vodil gospod Petek. Očetovsko je delil nasvete in pomagal pri težavah in težavicah posameznih strelcev. Tarče smo pobirali oziroma menjali sami. Vseskozi so za strelce lepo skrbeli s hrano in pijačo. Sončen dan in prijateljsko razpoloženi strelci so poskrbeli, da so se “zmrznjeni” členki in sklepi zopet ogreli in domov sem se odpravil s še eno dobro izkušnjo več.
Boris Rener
