V soboto 15 junija, je gozdove Notranjske, poleg prekrasnega sonca, krasil vonj po zadnjih pomladnih dnevih. Tišino in mir gozdov je kmalu po 9. uri preglasil prihod 33 strelcev in študentov, ki so v svež jutranji zrak vnesli vonj smodnika in hrup strelov.
Po uvodnem nagovoru o pravilih obnašanja na strelišču, rokovanja z orožjem in etike strelcev, se je pričelo. Strelci strelskega društva 1991, smo članom Društva študentov obramboslovja Slovenije pripravili kratek tečaj z osnovami dinamičnega streljanja.
Študenti so streljali s puškami kalibra 7,62mm, v izvedbah AK47 različnih držav (Češka, Kitajska, Ruska idr.), ter s pištolami kalibra 9mm (HK, IWI).
Začelo se je pri osnovah. Kaj je puška, kako je sestavljena in kako deluje. Po uvodni seznanitvi so se študenti seznanili z osnovnimi strelskimi načeli, načini streljanj in različnimi stavi streljanja. Nekateri so imeli probleme s polnjenjem okvirja, a so se kaj hitro naučili, kako se »tiste male stvari notri vtika«. Prvi del streljanja s puško je zajemal grupiranje zadetkov, popravke pri drži in proženju ter spodbujanje reakcijskega časa, drugi del streljanja pa je že vnašal osnovno premikanje levo, desno, naprej in nazaj. Tu so se študenti odlično odrezali in pokazali, da nimajo nobenega problema s hojo med merjenjem v tarčo, grupe zadetkov pa so se nekoliko povečale, vsaj za večino. Sledila je seznanitev s pištolo in njenim delovanjem, zahtevami, nevarnostmi in izzivi. Tako kot pri puški so se najprej naučili grupiranja zadetkov, potem pa še premikanja z orožjem. Podobno kot pri puški, so se tudi tu nekateri izkazali za naravne talente. Po končanem hitrem tečaju so vsi imeli možnost dodatne vaje, ki so jo nekateri izkoristili, spet drugi ne. Važno je, da so vsi bili s pridobljenimi izkušnjami zadovoljni.
Vzporedno s tečajem je bil za strelce in ”inštruktorje” strelskega društva 1991 organiziran trening preciznega streljanja s puško na razdaljah od 100 do 250 metrov ter trening s pištolo na razdaljah 10 do 25 metrov. Streli so se vrstili en za drugim. Počila je puška kalibra 7,62, počila je puška 7,92. Pokale so puške ena za drugo. Pokale so pištole, pokali so revolverji. V tarčah se je pojavila luknjica, ne daleč od nje se je naredila še ena in še ena, vse dokler tarč ni bilo potrebno zamenjati. In ne le enkrat. Zaradi želje po samo-izpopolnjevanju se nikomur ni nikamor mudilo, še posebej ne domov. Nekateri so bili s svojimi rezultati zadovoljni, drugi pa so malo slabše rezultate pripisovali optiki, vročini, soncu.
Resnici na ljubo, sonce je res pripekalo. Možgani so vreli v lobanji, oči so se fokusirale na tarčo. Po več urah tega početja, nas je bila večina že lepo zagorela. Nekateri smo si krivi sami, ker smo se pozabili namazati s kremo, drugim pa tudi to ni pomagalo.
In ob 15:00 se je hrup polegel, vonj smodnika se je razkadil, ljudje so se porazgubili po svojih smereh in pomlad je lahko v miru in počasi zapustila Bloško polico.
Čeprav si zvečer nisem mogel normalo obrisati potnega čela, je bil dan tega vreden.
Vito I.