Strelsko društvo Tržič je na notranjem strelišču v Tržiču razpisalo tekmovanje v praktičnem streljanju z dolgocevnim orožjem kalibrov 9×19 in 22Lr.

Tekmovanje je imelo značaj lige. Priredili so 4 tekme od katerih so se 3 najboljše štele za končni rezultat.

Lige sem se udeležil s svojo civilno verzijo “MP5”. Na prvo tekmo sem se prijavil bolj iz radovednosti, kot kaj drugega in na začetku nisem imel namena odstreljati celotne lige. Bolj me je zanimalo kako izgledajo taka tekmovanja in kako se moje znanje primerja z ostalimi.

Bil sem prijetno presenečen. Organizacija je bila zelo profesionalna in na vsaki tekmi je bilo postavljenih 6 prog z zahtevnimi vajami.

Na prvi tekmi mi je bilo hitro jasno, da ima moja MP5 prekratko preklopno kopito in da preveč časa lovim pravo pozicijo za strel. Kljub temu sem imel zelo dobre zadetke, ker pa gre za IPSC to seveda ni bilo dovolj.

Zato sem po analizi rezultatov odločil, da moram ne glede na zadetke, proge odstreljati hitreje. Na drugi tekmi sem imel v glavi samo šprint. To me je sicer stalo nekaj točk, ker sem pozabil streljati na 2 tarči, ampak sem kljub temu je bil končni rezultat boljši.

Lige sem se lotil brez trening in priprav, kar se je na žalost poznalo na rezultatu. Udeležbe pa nikakor ne obžalujem, ker je bilo tekmovanje kljub zahtevnosti zelo zabavno.

Če ne drugega imam sedaj kup izkušenj in idejo, kašen trening potrebujem za takšna tekmovanja v prihodnje.

Video ene od prog: https://youtu.be/b-1ApFYPBZc

Žiga P.

V soboto, 6. 4. 2019 je potekala 1. tekma sezone zveze SZDS (Slovenska zveza za dinamično streljanje) za pokalno prvenstvo na strelišču Černotiči. 77 tekmovalcev razporejenih v 7 skupin se je preizkusilo na 7 progah z različnimi zanimivimi scenariji, kjer so bile na preizkušnji že znane potrebne spretnosti – streljanje s pištolo v sede, iz obrata, v premiku, skozi in izza avta, vse seveda v kritju za kar letos kot novost skrbijo dodatne označevalne talne oznake.

Vreme je zdržalo, tako da je tekma potekala nemoteno do konca, ko smo se veselili petih medalj (1. Mesto ESP Expert – Nejc Kozamernik, 1. Mesto ESP Novice – Matej Hajdinjak, 2. Mesto SSP Expert – Aljaž Kozamernik, 1. Mesto SSP Marksman – Dejan Gradišnik, 1. Mesto ESP Master – Miha Andrejašič) in dveh pokalov, saj sta ekipi SD1991 zasedli 1. in 3. mesto. Točke so osvojili še Matevž Miklavc, Dejan Govednik, Luka Nejc Končina, Jure Mišigoj in Blaž Mejač.

Pohvale organizatorjem za odlično izpeljano tekmo!

Miha Andrejašič

V soboto, 23. 3. 2019, je na strelišču v Crngrobu potekalo letošnje uvodno tekmovanje, ki ga je Slovenska vojska priredila v streljanju s puško PAP M 59. Tekmovanje je potekalo na 100m, v ležečem položaju, streljalo se je na tarče 50×50, za razliko od preteklih let pa je organizator letos pravila in pogoje nekoliko spremenil in določil, da morajo 3-članske ekipe vsebovati tudi vsaj enega člana, ki izpolnjuje starostne pogoje za zaposlitev v Slovenski vojski – torej polnoletnega »mladinca«, rojenega leta 1992 ali pozneje. Stare M48, nad katerimi je bilo v preteklih nekaj letih kar precej pripomb, saj so v svojem življenju očitno opravile svoje in so bile (nekatere) zrele samo še za na steno, so nadomestili z novejšimi polavtomati, ki pa so – zanimivo – letos poskrbeli za manj mušev, kot pa stare in odslužene repetirke v lanskem letu.

Člani našega kluba smo se tekmovanja udeležili v dveh vlogah – tako tekmovalni kot tudi sodniški. Prvo s(m)o opravili z odliko, drugo pa z lahkoto. Zamenjava orožja je ekipi s pomenljivim imenom SD 1991 Z LAHKOTO, ki so jo letos sestavljali Matej HAJDINJAK, Nejc VRABL ter Veronika PREDOVNIK, in je na tem tekmovanju (sicer v nekoliko drugačni sestavi) dominirala v preteklih dveh letih,  očitno nekoliko otežila nalogo, saj si je v konkurenci 86 ekip pristreljala 223 krogov in s tem »šele« tretje mesto. Vendar pa temu očitno ni botrovala članska sprememba, saj je tudi »novinka« Veronika svojo nalogo opravila z lahkoto in z rezultatom 76 krogov ponižala marsikaterega moškega tekmovalca s precej večjim strelskim stažem. Le za nekaj pičlih krogov jih je prehitela ekipa MORiS 2 (226 krogov), ki pa ni mogla do živega naši zmagovalni ekipi SD 1991 NA IZI, ki so jo sestavljali Gregor NAPOTNIk, Anita SERETINEK in Samo DEBEVEC.  S skupno 30 ekipinimi streli, ki so po predhodnih »preizkusnih 5 šusih« šteli za tekmovanje, so pristreljali 227 krogov, kar je zadostovalo za osvojitev najžlahtnejše lovorike na tem tekmovanju, najmlajši član ekipe – tudi tokrat strelka – Anita SERETINEK pa je prispevala 77 krogov.

Na tekmovanju je nastopila še ekipa MEDVODE SD 1991, v sestavi Ksenija LODEWIJK, Henrie LODEWIJK in Teodor KOSMAČ, ter HVH 1991 v sestavi Tilen HAJŠEN, Primož VIDENIČ in Matej HAJŠEN, ter še nekaj drugih naših članov, ki tokrat niso neposredno zastopali barv našega društva, ki pa se jim ni uspelo prebiti med prvih pet ekip, ki so na podlagi svoje uvrstitve napredovale v drugi krog tekmovanja.

Drugi del našega članstva (in tudi nekateri od tekmovalcev, po tem, ko so odstreljali) pa je opravil vlogo preštevalca rezultatov. Delo je tudi tokrat potekalo skrito pred očmi javnosti – za razliko od lanskega leta pa tudi pred pokroviteljstvom organizatorja tekmovanja, ki je lansko leto poskrbel, da nismo bili lačni in žejni, letos pa… je rosni podmladek članov kluba preštevalcem doniral plato Pingov in vrečico Twixov.

Tudi ta del naloge smo pod vodstvom Mitje MANOHINA opravili strokovno in tudi letos se je na koncu po tradiciji ponovila težava s tiskanjem rezultatov, ki pa ni skazila končnega zmagoslavja.

Med čakanjem na razglasitev rezultatov so potekale kuloarske debate o spremembi pravil in pogojev za tekmovanje in kar nekaj strelcev se je pritoževalo nad orožjem, pa tudi – strelska stalnica – nad municijo, ki naj bi bila menda romunskega porekla. Kot sem že omenil, je bilo v primerjavi z lanskim letom mušev letos res manj, vendar pa je bilo po drugi strani očitno tudi, da so posamezne ekipe in tudi posamezni strelci uspeli pristreljati solidne osebne rezultate, tako da ocenjujem, da rezultati niso posledica zamenjava pušk, municija pa je bila menda pristna jugoslovanska. Zanimivo je, da prav velike spremembe ni prinesla niti starostni pogoj za enega od članov v ekipi, še bolj zanimivo pa je, da so si številne prej tradicionalno moške ekipe člana, ki je izpolnjeval pogoje za zaposlitev v Slovenski vojski, poiskale v ženskih vrstah in priznati je potrebno, da so – z izjemo dveh »čistih« ženskih ekip, ki sta dosegli ekipno 0 – nežnejše roke in lepše oči očitno več kot izvrstno opravile svojo nalogo.

Izvedba streljanja pa še vedno omogoča, da strelci streljajo na napačno tarčo, tako da se je kar v nekaj primerih zgodilo, da je bila tarča enega strelca prazna, tarča strelca na sosednjem strelskem mestu pa… prerešetana, občasno pa smo naleteli tudi na kakšen zablodeli 11. strel, ki je za pristreljeni muš prikrajšal na primer tudi našega Samota.

Po izvedbi prvega kroga tekmovanj na vseh osmih teritorialnih območjih se bo prvih pet ekip z vsakega območja medsebojno pomerilo v drugem krogu tekmovanja, ki bo potekalo v aprilu in maju, zadnji – finalni tretji krog, pa bo potekal v oktobru.

Povezava na članek SV z rezultati in nekaj slik.

Borut Bernik Bogataj

V soboto, 30.03.2019 se je v kamnolomu Griža pri Rižani odvijala 2. tekma SZPS 2019, pištola/revolver+PCC.

Iz našega društva smo se tekmovanja udeležili trije tekmovalci, Samo Debevec, Dejan Gradišnik in moja malenkost Miran Vodopivec. Za naju s Samotom, je bil to ognjeni krst po opravljenem varnostnem (IPSC) izpitu in v svojem imenu lahko s zagotovostjo potrdim, da se mi je po udeležbi dosedanjih, večinoma klubskih tekmah, odprl nov svet. Takoj po prihodu na strelišče, po opravljenih formalnostih registracije in ob pogledu na množico skoraj 200-tih strelcev in strelk iz celotne evrope, ki so že čakali v polni »bojni opremi«, da organizator da znak in odpre strelske proge, sem se počutil majhnega, kot že dolgo ne… Povsem drug level, kot sem ga bil vajen dosedaj. A nekje je treba začeti!

Žal smo bili vsi trije, v različnih squadih. Dejan, ki ima na tovrstnih tekmovanjih že nekaj več izkušenj, nama s Samotom pred začetkom velikodušno podeli še nekaj dragocenih nasvetov in smo šli, vsak s svojo skupino proti prvi progi.

Tekmovanje se je pričelo ob 9i uri zjutraj. Razdeljeni v 9 squadov nas je čakalo 11 strelskih prog, različnih dolžin in zahtevnosti. V glavi se mi je večino časa porajala predvsem misel: »Odstreljaj počasi in po pameti!! Varno, brez neumnosti in DQ. Rezultat danes ni pomemben.« A vseeno je to tekmovanje in pisk ure vendarle naredi svoje. Tekom tekmovalnega dne je bilo moč na obrazih strelcev videti skoraj vse… veselje, razočaranje, utujenost,… ponekod pa tudi posledice neuporabe sončne kreme!

Od resnično vrhunskih strelcev, povprečja, pa tudi koga, ki bi morda moral razmisliti, če se je podal v pravi šport. Morda pa komu sploh ne gre za rezultat in se pride le družit in uživat v dobri družbi in streljanju, si mislim in s tem vsekakor ni popolnoma nič narobe. Nenazadnje, pomembna sta volja in vztrajnost in da uživamo v tem ka počnemo. Na srečo, stroga pravila in sodniki poskrbijo, da je varnost na tovrstnih tekmah na resnično visokem nivoju.

Ne morem pa tudi mimo opaženih kompletov opreme in orožja, katerih cena presega povprečni polletni ali celo letni dohodek povprečnega slovenca. A žal marsikomu tudi to ne pripomore na poti do resnejšega uspeha.

Dan je bil dolg in po odstreljani zadnji progi in skoraj 240 kosih streliva,okoli 15:30 poiščem Samota in Dejana. Vsi še pod vtisom zadnjih strelov in z mešanimi občutki glede pričakovanega rezultata spakiramo opremo in po hitrem postopku na mrzlega,… zasluženega. Organizator je poskrbel tudi za odličen golaž in srečolov! Počakamo še podelitev nagrad in zaključimo tekmovalni dan s povratkom v Ljubljano.

Vsi trije smo tekmovali v katekoriji »Production« in tekmovanje končali na: Dejan 52. mestu, Samo 72. mestu in jaz na 73. mestu.

Po prvi tovrstni izkušnji sem prišel do zagotovega spoznanja, da je za poseganje po boljših rezultatih (beri: biti med prvih 15) na tovrstnih tekmovanjih, trening 1x tedensko, z porabljenimi 50-150 naboji daleč premalo. Potrebno bo še veliko več, ampak gremo lepo počasi.

Celostna tekmovalna izkušnja je bila super in priporočam vsakomur, ki ga tovrstna panoga streljanja veseli.

Slike in rezultati

Miran Vodopivec

Pustni torek 2019 je bil za nekaj članov SD 1991 ter drugih strelskih društev, vse  prej kot maškarada. Tudi letos nam je bila zaupana naloga nastreljevanja pušk za  državno prvenstvo v streljanju z vojaško puško. V preteklih letih je bila to M48, letos  pa so prvič na vrsti PAPovke. Trije zaboji M59/66, ki so jih dostavili na strelišče, so  zanetili iskre v očeh vseh udeležencev. Častnik je določil protokol izvedbe  nastreljevanja, vojaki so nam pripravili tarče, blazine in naslone ter razdelili puške  in strelivo. Puške so se zelo dobro obnesle in izmed tridesetih je bila izločena (pa še  ta verjetno samo začasno) samo ena. Na voljo smo imeli dva mojstra orožarja, ki sta  s svojim znanjem in izkušnjami odpravila vsako neubogljivost in nenatančnost  železja.

Pogoji za streljanje so bili spremenljivi, temepratura na strelišču pa ravno pravšnja. Predvsem novi strelci in strelke bodo letos veseli izbire PAPovk, saj jih ne bodo več bolele rame, prav tako pa ne bodo imeli modric. Doseženih je bilo nekaj odličnih “grup”, ki dajejo slutiti, da bo tekmovanje zaradi bolj izenačenih pogojev v smislu manjšega odstopanja kvalitete pri puškah, zelo napeto do zadnjega in da bodo doseženi rezultati v povprečju višji kot v preteklih letih. Bo prav zanimivo pogledati kakšno statistiko za nazaj in jo primerjati z letošnjo .Obvezno moram omeniti tudi presenečenje v obliki obilne pošiljke krofov za vse strelce in posadko, tako da je bil pust tudi v Crngrobu res širokih (in belih) ust. Odgovorni vodja s strani SD 1991, Mitja Manohin, se je poveljujočemu častniku in  vojakom lepo zahvalil za zaupanje in odlično sodelovanje. Vsekakor je bil “trening” vsem v korist in veselje. Upamo, da bo tako tudi v prihodnje.

Še nekaj slik.

Boris

SD1991
Zveza društev za precizno in dinamično streljanje
moris
zsč
polenar tactical
Slovenska vojska