V soboto, 30.03.2019 se je v kamnolomu Griža pri Rižani odvijala 2. tekma SZPS 2019, pištola/revolver+PCC.

Iz našega društva smo se tekmovanja udeležili trije tekmovalci, Samo Debevec, Dejan Gradišnik in moja malenkost Miran Vodopivec. Za naju s Samotom, je bil to ognjeni krst po opravljenem varnostnem (IPSC) izpitu in v svojem imenu lahko s zagotovostjo potrdim, da se mi je po udeležbi dosedanjih, večinoma klubskih tekmah, odprl nov svet. Takoj po prihodu na strelišče, po opravljenih formalnostih registracije in ob pogledu na množico skoraj 200-tih strelcev in strelk iz celotne evrope, ki so že čakali v polni »bojni opremi«, da organizator da znak in odpre strelske proge, sem se počutil majhnega, kot že dolgo ne… Povsem drug level, kot sem ga bil vajen dosedaj. A nekje je treba začeti!

Žal smo bili vsi trije, v različnih squadih. Dejan, ki ima na tovrstnih tekmovanjih že nekaj več izkušenj, nama s Samotom pred začetkom velikodušno podeli še nekaj dragocenih nasvetov in smo šli, vsak s svojo skupino proti prvi progi.

Tekmovanje se je pričelo ob 9i uri zjutraj. Razdeljeni v 9 squadov nas je čakalo 11 strelskih prog, različnih dolžin in zahtevnosti. V glavi se mi je večino časa porajala predvsem misel: »Odstreljaj počasi in po pameti!! Varno, brez neumnosti in DQ. Rezultat danes ni pomemben.« A vseeno je to tekmovanje in pisk ure vendarle naredi svoje. Tekom tekmovalnega dne je bilo moč na obrazih strelcev videti skoraj vse… veselje, razočaranje, utujenost,… ponekod pa tudi posledice neuporabe sončne kreme!

Od resnično vrhunskih strelcev, povprečja, pa tudi koga, ki bi morda moral razmisliti, če se je podal v pravi šport. Morda pa komu sploh ne gre za rezultat in se pride le družit in uživat v dobri družbi in streljanju, si mislim in s tem vsekakor ni popolnoma nič narobe. Nenazadnje, pomembna sta volja in vztrajnost in da uživamo v tem ka počnemo. Na srečo, stroga pravila in sodniki poskrbijo, da je varnost na tovrstnih tekmah na resnično visokem nivoju.

Ne morem pa tudi mimo opaženih kompletov opreme in orožja, katerih cena presega povprečni polletni ali celo letni dohodek povprečnega slovenca. A žal marsikomu tudi to ne pripomore na poti do resnejšega uspeha.

Dan je bil dolg in po odstreljani zadnji progi in skoraj 240 kosih streliva,okoli 15:30 poiščem Samota in Dejana. Vsi še pod vtisom zadnjih strelov in z mešanimi občutki glede pričakovanega rezultata spakiramo opremo in po hitrem postopku na mrzlega,… zasluženega. Organizator je poskrbel tudi za odličen golaž in srečolov! Počakamo še podelitev nagrad in zaključimo tekmovalni dan s povratkom v Ljubljano.

Vsi trije smo tekmovali v katekoriji »Production« in tekmovanje končali na: Dejan 52. mestu, Samo 72. mestu in jaz na 73. mestu.

Po prvi tovrstni izkušnji sem prišel do zagotovega spoznanja, da je za poseganje po boljših rezultatih (beri: biti med prvih 15) na tovrstnih tekmovanjih, trening 1x tedensko, z porabljenimi 50-150 naboji daleč premalo. Potrebno bo še veliko več, ampak gremo lepo počasi.

Celostna tekmovalna izkušnja je bila super in priporočam vsakomur, ki ga tovrstna panoga streljanja veseli.

Slike in rezultati

Miran Vodopivec

SD1991
Zveza društev za precizno in dinamično streljanje
moris
zsč
polenar tactical
Slovenska vojska