Dejan Govednik

1 2 3 7

Dne 27.06., smo se udeležili mednarodnega tekmovanja v taktičnem sniperju – The Longest day v Italiji, blizu mesta Livorno. Iz Slovenije se nas je udeležilo 8 tekmovalcev, od tega trije člani našega društva SD1991; Jure Kutnar, Žan Šude in Aleš Kutnar. 

V večernih urah smo prispeli v hotel, nekaj pojedli in začeli pripravljati opremo za naslednji dan. Tekmovalec mora vso opremo ves dan nositi s seboj, kar je pomenilo na vroč poletni dan, poleg vse opreme, tripoda, orožja in 100 kosov streliva, še vsaj 3-4 litre vode!

Drugi dan ob 7:30 se je pričelo tekmovanje. Nas Slovence so pomešali med druge ekipe Italijanov, Švicarjev in Nizozemcev, kar je še otežilo tekmovanje, saj nismo mogli pomagati drug drugemu z nasveti, ko je kdo že streljal ter tako sporočal drugim, kako piha veter in kakšne popravke je imel med streljanjem. Tekmovanje je vsebovalo cca 18 stage-ov, ki so se zavlekli čez celi dan krepko v noč.

Vsi smo imeli velike težave že na začetku, pri čisto preprostih strelih, saj je bilo potrebno vse delati zelo na hitro, s skoraj nemogočim kratkim časom za pripravo in še manjšim časom za postrelitev večje količine tarč, ki so bile na neznanih razdaljah. Pritisk je rasel in jeza tudi, saj je bilo nemogoče zadevo izpeljati tako hitro. 

Da je bilo tekmovanje še bolj zahtevno, si za vsak zgrešen strel dobil še kazenske točke, kar je pomenilo, da si bil po točkovanju lahko zelo hitro slabši kot na pričetku tekmovanja, to je z minus točkami. 

Ko smo se že malo sprostiti in se pač sprijaznili, da slabše ne more biti in, da bomo verjetno zelo slabi na tem tekmovanju, saj nam je šlo res slabo, so nam jo zagodli še tako, da si moral tarče streljati po določenem vrstnem redu. V koliko si zadel tarčo, a ni bila po pravem vrstnem redu, si dobil dodatno kazenske točke. Na koncu je bila glava že čisto zmedena, saj si moral delati hitro in še paziti na vrstni red.

Popoldan je začel še pihati veter, katerega sem bil v tej peklenski vročini vesel, a le dokler nismo začeli s streljanjem.

Prvi strel že zgrešim 1.5 mil v levo, ker pomeni, da je lepo vleklo iz desne. Popravim, repetiram in ustrelim ponovno. Zdaj malo desen…j….ti veter. Ker nisem zadel prve tarče, grem na drugo. Časa ni bilo, da bi jo izmeril v pripravljalnem terminu 60 sek., zato ustrelim kar na blef. Vidim da sem nizek za 2 mil. Popravim in želim ustreliti a takrat zapiska sodnik, da je konec časa, ki mi je bil namenjen za strele. Izpraznim ležišče, odpnem nabojnik in gremo dalje… Tako poteka čez celi dan.

Enkrat ti uspe, dvakrat ti ne in obratno. Vmes se srečamo s fanti in vsak se jezi po svoje. Nobenemu ne gre prav dobro. Teren in vročina sta naredila svoje na opremi in pride do težav. Jamniku nagaja sprožilec na Savegu. Renčelj Gregorju se zlomi pin pri izmetaču za tulce. Vsak tulec je moral ročno s prstom izbezati iz ležišča. Leon je imel težave pregretja polnitve in je prihajalo do povečanih pritiskov. Vsak tulec je bil bolj napihnjen in zadeva je postajala nevarna.

Tekmovanje je vsebovalo strele iz različnih pozicij in 90 stopinjskih strelov. Streljanje iz barikade, migajočih platform, španskih jezdecev in strehe. Streli so se izvajali na razdalji 100 do 1000 metrov pod različnimi koti in iz hriba na hrib.

Po opravljenem nočnem streljanju in pohodu do začetne točke tekmovanja se je tekma zaključila. Utrujeni smo se vrnili v hotel in se smejali drug drugemu ob zgodbah in vtisih iz tekmovanja.

Naslednji dan zjutraj smo imeli razglasitev rezultatov. Začnejo od najslabšega proti najboljšemu. Čakali smo, da nas pokličejo po rezultatih in smo bili vedno bolj presenečeni, saj le nismo bili tako slabi, kot smo mislili. Zgleda smo imeli vsi iste težave na tekmi oziroma nekateri še hujše.

Tako smo dosegli člani SD 1991:  Jure 19 mesto, Žan 4 mesto, kar je vrhunski dosežek za njegovo prvo mednarodno tekmo in Aleš 3 mesto. Vsi rezultati ostalih slovenske ekipe so se gibali med prvih 19 tekmovalcev in kar 6 Slovencev nas je bilo med prvih 10. Glede na to, da nismo imeli možnosti treninga na strelišču v tem letu, vsekakor dober rezultat .

Slike

Aleš Kutnar

Dne 13.6.2020 je na strelišču v Vezovju potekala prva IPSC tekma (pištola/revolver/PCC) za sezono 2020. Tekme se je udeležilo 98 strelcev od tega smo društvo SD 1991 zastopali trije člani: Andrej Ograjenšek, Dejan Gradišnik in Blaž Mejač.

Organizatorji so za nas pripravili 8 prog. Dve progi sta bili stacionarni, ostale pa dinamične, pri čemer je treba poudariti, da za dve izmed njih si moral imeti zelo aktivne možgane, ker drugače si z lahkoto pozabil kakšno tarčo.

Glede na število tekmovalcev, je tekma potekala gladko, brez večjega čakanja na naslednjo progo.
Po dolgem času se je vreme zbistrilo in tekma je potekala v zelo lepem in vročem dnevu. Vsi smo bili prepoteni, živčki so tudi naredili svoje, ampak skupaj smo preživeli dobro tekmo v dobri družbi.

Od tekmovanja smo odnesli naslednja odličja:
Andrej Ograjenšek – Produkcija – C Class – Overall – 3.mesto
Blaž Mejač – Standard – C Class – Overall – 1.mesto

Rezultati in Slike

Dejan G.

V soboto 29. februarja sem se udeležil tekmovanja Steel Challenge, ki je potekalo v kamnolomu Griža pri Rižani.

Kljub opozorilom iz ministrstva glede Coronavirusa, se je tekmovanja udeležilo kar 120 tekmovalcev.

Tekmovanje Steel Challenge je zanimivo, ker je sestavljeno iz navidezno lahkih in zelo podobnih prog.

Na vsaki progi je 5 kovinskih tarč, 4 bele in 1 rdeča. Edino pravilo je, da moraš rdečo tarčo zadeti zadnjo.

Proge so statične, torej brez premikanja, razlikujejo pa se le po postavitvi in po velikosti tarč. Sliši se malo dolgočasno, vendar tako tekmovanje preizkuša predvsem strelske lastnosti vsakega posameznika. 

Da tekmovanja ni prehitro konec, vsako progo tekmovalec odstreli 5x zapored, upošteva pa se 4 najboljše čase.

Celotno tekmovanje je sestavljeno iz 8 prog, kar pomeni ogromno streljanja in zahteva ogromno koncentracije, da si ne pokvariš rezultata.

Na vsaki progi je strelec začel z orožjem v “condition 1”, torej polno in zavarovano, v toku in roke v položaju “predaje” nad glavo.

Zanimivo je, kako se na vsaki progi boriš sam s sabo, kako hitro lahko ustreliš, da še vedno zadaneš?

Namreč, vsak dodaten strel in popravljanje, te na koncu stane več, kot pa če progo izpelješ malo počasneje in brez napak. 

Steel Challenge toplo priporočam vsem novincem oziroma manj izkušenim strelcem, ker:

– se lahko z “dryfire” vajami doma ZELO izboljšaš
– vsako vajo ponoviš 5x

– delaš predvsem osnove ( poteg in strel na tarčo)
– takoj imaš “feedback” uspešnosti glede zadetkov

– čez dan se zelo nastreljaš (priporočeno je imeti vsaj 2x količino potrebnega streliva)

Tekmovanje sem odstreljal s pištolo Rex Alpha, s katero žal ne treniram dovolj, na dveh progah pa sem imel še zastoj. Kljub slabši zmogljivosti iz moje strani, kar je razvidno iz skupnih rezultatov (overall), mi je vseeno uspelo doseči prvo mesto v kategoriji Limited (LTD).

Rezultati in fotke

Žiga

Kot ime kraja namiguje, imajo prebivalci in obiskovalci kraja Mokronog često mokre noge. Na srečo se na tej tekmi to ni uresničilo, smo pa vseeno občutili spust termometra do blizu ničle in dvig testisov do abdominalnega predela.

Čez dan se je razjasnilo in namesto prenosnih grelnikov na drva nas je grela ena najstarejših nukleark v našem osončju.

Kamnolom v Mokronogu je relativno majhen, a je prostor več kot dobro izkoriščen.

Proge, ki potekajo radialno od sredine kamnoloma proti robovom omogoča hiter dostop do vseh prog z minimalno hoje, osrednji del pa je lahko prijeten prostor za druženje.

Glede na seznam se nas je orto steel čelindž tekme se je udeležilo 71 tekmovalcev, priznam pa, da na prste nisem preštel, če jih je bilo toliko.

Prizorišče je bilo vsekakor živahno in razglasitev rezultatov začenjši ob pol treh, mi da misliti, da nas je bilo res blizu te številke.

Prizorišč je bilo skupaj osem, na vsakem pa je tekmovalec poskusil rušiti prevržke (popperje) po trikrat.

Upoštevala sta se dva najboljša časa. V skupini SD1991+Griša nas je bilo osem, verjetno največja ekipa na tekmi, kjer se nam je občasno pridružil še kak sodnik.

Za posamezno prizorišče smo porabili več kot pol ure. Kljub temu, da nas je bilo relativno veliko, smo bili dobro organizirani in smo s pomočjo hitrega “resetiranja” proge končali med prvimi.

Večinoma nas je tekmovali v kategoriji ‘železje’ (iron), dva sta bila v kategoriji ‘optic’ (optični merki), en tekmovalec pa je tekmoval v kategoriji ‘PCC’.

Tekmovalci iz našega društva smo tekmovali tudi kot skupina in smo zasedli četrto mesto.

Pobrali smo tudi pokal v PCC in optics skupini, v železih pa smo bili na žalost prekratki/prepočasni.

Z žrebom smo prejeli tudi nekaj praktičnih nagrad (kape, majice, čepke).

Slike

Roman

V petek, 6. decembra smo se nekateri člani SD1991 udeležili tečaja “Stop theBleed”, katerega je organiziralo podjetje UF PRO.

Tečaj za zaustavitev močnega krvavenja “Stop theBleed”, natančneje kako ukrepati v primeru zares hudih krvavitev kot posledica npr. prestreljenih teles, odtrganih udov itn. Tečaj je potekal v treh sklopih, kjer sta iz prvih bojnih linij izkušena inštruktorja zares nazorno prikazala to, kar ne vidimo vsak dan, je pa takrat, ko se kaj takšnega zgodi, nujno pomembno, da ostanemo prisebni in da znamo pravilno reagirati v trenutku, ko šteje življenje.

Prikazane so nam bile tehnike zaustavljanja močno krvavečih ran kot so s pritiskom neposredno na krvavečo žilo, s pritisno oz. kompresijsko obvezo,  s pritiskom na rano s prsti prek gaze ins prevezo uda, pri čemer smo se seznanili z različnimi medicinskimi pripomočki (posebne gaze z dodatkiprokoagulantov, Tourniquet).

Sledil je še praktični preizkusnajprej na lutki, nato pa tudi medsebojno na osebah, da sploh dobiš pravi občutek, kdaj je premalo ali premočno zategnjena gaza oziroma zategnitveni pas Tourniquet. Slednji je še posebej priročen, saj si z njim izredno hiter in ti omogoča natančno dodajanje sile na žilo, ki jo želiš stisniti. Čisto za konec pa je sledilo še presenečenje, saj sta nam strokovnjaka pripravila še stresni test, to je uprizoritev hujše delovne nesreče na v naprej neznanem kraju, pri kateri je inštruktor opazoval tvojo reakcijo, potek pomoči in detajle, na katere nisi pozoren, v kolikor nisi vešč tovrstnih prijemov.

Glede na to da se športni strelci ves čas strogo držimo zakonodaje in varnosti pri samem izvajanju streljanja, pa nesreča seveda nikoli ne počiva. Zato je še kako pomembno tovrstno znanje, vaja in pa zavedanje, da ti morda že danes nekdo nesebično in pa ob pravem času s pravimi prijemi reši življenje.

Nekaj utrinkov

Val

1 2 3 7
SD1991
Zveza društev za precizno in dinamično streljanje
moris
zsč
polenar tactical
Slovenska vojska