Dejan Govednik

V sredo 8. 7. 2020 sem se kot edini član SD 1991, udeležil 2.IASC tekme na strelišču SD TRŽIČ. Tekma je potekala v dveh squadih dnevno, od srede 8. 7. do sobote 11. 7. 2020.

Na prvi progi si onesposobil tarče, ki so bile v zelo blizu, na voljo pa si imel zelo malo prostora za premikanje.

Sledila je druga proga, kjer je bila zahtevna strelska pozicija iz mostička, saj sta te pričakali najprej dve bližnji tarči, nato pa takoj dve oddaljeni cca 50m.

Pri tretji progi si moral v taktičnem zaporedju onesposobiti dve tarči, izvesti taktično menjavo in se spopasti s tarčami iz različnih strelskih kotov.

Četrta proga je bila zelo dinamična, s hitrim premikanjem in iskanjem tarč, na koncu pa te je pričakala kovinska platka, ki je ob zadetku sprožila premikajočo tarčo.

Peta proga je bila izredno dolga, kjer si povečal svoj srčni utrip s tekom po strelišču in spopadanju s tarčami. Na koncu pa so te pričakale 3 manjše kovinske tarče na večji razdalji.

Na zadnji progi si začeli v avtu s prazno pištolo na sovoznikovem sedežu in z nabojnikom pri vratih. Ob začetku si moral izstopil iz avta, napolnil ter repetiral pištolo, za tem skozi okno streljati na dve tarči, se premakniti k zadnjem delu avtomobila, onesposobiti dve tarči in se nazadnje premakniti na sovoznikovo stran, kjer sta te pričakali še dve tarči.

Celotna izkušnja je bila zares odlična, saj si moral biti pozoren na lastno kritje in dinamično premikanje, ter streljanje na bližnje in oddaljene tarče.

Jan Bernik

Dne 27.06., smo se udeležili mednarodnega tekmovanja v taktičnem sniperju – The Longest day v Italiji, blizu mesta Livorno. Iz Slovenije se nas je udeležilo 8 tekmovalcev, od tega trije člani našega društva SD1991; Jure Kutnar, Žan Šude in Aleš Kutnar. 

V večernih urah smo prispeli v hotel, nekaj pojedli in začeli pripravljati opremo za naslednji dan. Tekmovalec mora vso opremo ves dan nositi s seboj, kar je pomenilo na vroč poletni dan, poleg vse opreme, tripoda, orožja in 100 kosov streliva, še vsaj 3-4 litre vode!

Drugi dan ob 7:30 se je pričelo tekmovanje. Nas Slovence so pomešali med druge ekipe Italijanov, Švicarjev in Nizozemcev, kar je še otežilo tekmovanje, saj nismo mogli pomagati drug drugemu z nasveti, ko je kdo že streljal ter tako sporočal drugim, kako piha veter in kakšne popravke je imel med streljanjem. Tekmovanje je vsebovalo cca 18 stage-ov, ki so se zavlekli čez celi dan krepko v noč.

Vsi smo imeli velike težave že na začetku, pri čisto preprostih strelih, saj je bilo potrebno vse delati zelo na hitro, s skoraj nemogočim kratkim časom za pripravo in še manjšim časom za postrelitev večje količine tarč, ki so bile na neznanih razdaljah. Pritisk je rasel in jeza tudi, saj je bilo nemogoče zadevo izpeljati tako hitro. 

Da je bilo tekmovanje še bolj zahtevno, si za vsak zgrešen strel dobil še kazenske točke, kar je pomenilo, da si bil po točkovanju lahko zelo hitro slabši kot na pričetku tekmovanja, to je z minus točkami. 

Ko smo se že malo sprostiti in se pač sprijaznili, da slabše ne more biti in, da bomo verjetno zelo slabi na tem tekmovanju, saj nam je šlo res slabo, so nam jo zagodli še tako, da si moral tarče streljati po določenem vrstnem redu. V koliko si zadel tarčo, a ni bila po pravem vrstnem redu, si dobil dodatno kazenske točke. Na koncu je bila glava že čisto zmedena, saj si moral delati hitro in še paziti na vrstni red.

Popoldan je začel še pihati veter, katerega sem bil v tej peklenski vročini vesel, a le dokler nismo začeli s streljanjem.

Prvi strel že zgrešim 1.5 mil v levo, ker pomeni, da je lepo vleklo iz desne. Popravim, repetiram in ustrelim ponovno. Zdaj malo desen…j….ti veter. Ker nisem zadel prve tarče, grem na drugo. Časa ni bilo, da bi jo izmeril v pripravljalnem terminu 60 sek., zato ustrelim kar na blef. Vidim da sem nizek za 2 mil. Popravim in želim ustreliti a takrat zapiska sodnik, da je konec časa, ki mi je bil namenjen za strele. Izpraznim ležišče, odpnem nabojnik in gremo dalje… Tako poteka čez celi dan.

Enkrat ti uspe, dvakrat ti ne in obratno. Vmes se srečamo s fanti in vsak se jezi po svoje. Nobenemu ne gre prav dobro. Teren in vročina sta naredila svoje na opremi in pride do težav. Jamniku nagaja sprožilec na Savegu. Renčelj Gregorju se zlomi pin pri izmetaču za tulce. Vsak tulec je moral ročno s prstom izbezati iz ležišča. Leon je imel težave pregretja polnitve in je prihajalo do povečanih pritiskov. Vsak tulec je bil bolj napihnjen in zadeva je postajala nevarna.

Tekmovanje je vsebovalo strele iz različnih pozicij in 90 stopinjskih strelov. Streljanje iz barikade, migajočih platform, španskih jezdecev in strehe. Streli so se izvajali na razdalji 100 do 1000 metrov pod različnimi koti in iz hriba na hrib.

Po opravljenem nočnem streljanju in pohodu do začetne točke tekmovanja se je tekma zaključila. Utrujeni smo se vrnili v hotel in se smejali drug drugemu ob zgodbah in vtisih iz tekmovanja.

Naslednji dan zjutraj smo imeli razglasitev rezultatov. Začnejo od najslabšega proti najboljšemu. Čakali smo, da nas pokličejo po rezultatih in smo bili vedno bolj presenečeni, saj le nismo bili tako slabi, kot smo mislili. Zgleda smo imeli vsi iste težave na tekmi oziroma nekateri še hujše.

Tako smo dosegli člani SD 1991:  Jure 19 mesto, Žan 4 mesto, kar je vrhunski dosežek za njegovo prvo mednarodno tekmo in Aleš 3 mesto. Vsi rezultati ostalih slovenske ekipe so se gibali med prvih 19 tekmovalcev in kar 6 Slovencev nas je bilo med prvih 10. Glede na to, da nismo imeli možnosti treninga na strelišču v tem letu, vsekakor dober rezultat .

Slike

Aleš Kutnar

Športno društvo Hrvatini, je letos organiziralo že 3. tekmo Steel Challenge pri nas. Tistim, ki še niso seznanjeni s tem tipom tekmovanja, ga toplo priporočam.

Gre za tekmovanje v praktični strelski disciplini, kjer je postavljenih 8 prog oziroma stage-ov. Pravila so dokaj preprosta. Vsaka proga ima določeno strelsko pozicijo in 5 kovinskih tarč na različnih razdaljah.

Ena od tarč je označena z rdečo in to tarčo, mora strelec vedno ustreliti zadnjo. 

Na pisk, ki označuje začetek proge, mora strelec iz položaja za predajo (roke v zraku, dlani nad rameni) potegniti tok in v najkrajšem možnem času zadeti vseh 5 kovinskih platk. 

Vsako progo strelec zaporedoma ustreli 5 krat, s tem da se mu potem štejejo najboljši 4 rezultati proge. 

Strelec z najhitrejšim skupnim časom je zmagovalec. 

Nad svojim strelskim delom nisem bil ravno navdušen, imel sem 2 zastoja, ki definitivno nista pomagala k rezultatu, najbolj pa sem se razočaral na zadnjih 2 progah, kjer sem bil z glavo že v ležalniku in s pivom v roki.

Dan je bil dolg, vročina in vlažnost pa neizmerna, zato je koncentracija padla, takrat pa se pojavijo nepotrebne napake, ki se močno poznajo na skupnem času. 

Kljub temu mi je uspelo osvojiti 3. mesto v diviziji Limited, ampak to bolj zaradi šibke konkurence, kot pa mojega prikazanega znanja.

Samo tekmovanje je odlično organizirano in ga zelo priporočam tako začetnikom, kot tudi naprednim strelcem.

Če ne drugega, je tako tekmovanje odličen trening. Edino priporočam, da se na tako tekmovanje vzame vsaj 50-100% več streliva, kot je določena minimalna količina predvidena za končanje prog.

Slike, video in rezultati.

ŽIGA

Dne 13.6.2020 je na strelišču v Vezovju potekala prva IPSC tekma (pištola/revolver/PCC) za sezono 2020. Tekme se je udeležilo 98 strelcev od tega smo društvo SD 1991 zastopali trije člani: Andrej Ograjenšek, Dejan Gradišnik in Blaž Mejač.

Organizatorji so za nas pripravili 8 prog. Dve progi sta bili stacionarni, ostale pa dinamične, pri čemer je treba poudariti, da za dve izmed njih si moral imeti zelo aktivne možgane, ker drugače si z lahkoto pozabil kakšno tarčo.

Glede na število tekmovalcev, je tekma potekala gladko, brez večjega čakanja na naslednjo progo.
Po dolgem času se je vreme zbistrilo in tekma je potekala v zelo lepem in vročem dnevu. Vsi smo bili prepoteni, živčki so tudi naredili svoje, ampak skupaj smo preživeli dobro tekmo v dobri družbi.

Od tekmovanja smo odnesli naslednja odličja:
Andrej Ograjenšek – Produkcija – C Class – Overall – 3.mesto
Blaž Mejač – Standard – C Class – Overall – 1.mesto

Rezultati in Slike

Dejan G.

V soboto 29. februarja sem se udeležil tekmovanja Steel Challenge, ki je potekalo v kamnolomu Griža pri Rižani.

Kljub opozorilom iz ministrstva glede Coronavirusa, se je tekmovanja udeležilo kar 120 tekmovalcev.

Tekmovanje Steel Challenge je zanimivo, ker je sestavljeno iz navidezno lahkih in zelo podobnih prog.

Na vsaki progi je 5 kovinskih tarč, 4 bele in 1 rdeča. Edino pravilo je, da moraš rdečo tarčo zadeti zadnjo.

Proge so statične, torej brez premikanja, razlikujejo pa se le po postavitvi in po velikosti tarč. Sliši se malo dolgočasno, vendar tako tekmovanje preizkuša predvsem strelske lastnosti vsakega posameznika. 

Da tekmovanja ni prehitro konec, vsako progo tekmovalec odstreli 5x zapored, upošteva pa se 4 najboljše čase.

Celotno tekmovanje je sestavljeno iz 8 prog, kar pomeni ogromno streljanja in zahteva ogromno koncentracije, da si ne pokvariš rezultata.

Na vsaki progi je strelec začel z orožjem v “condition 1”, torej polno in zavarovano, v toku in roke v položaju “predaje” nad glavo.

Zanimivo je, kako se na vsaki progi boriš sam s sabo, kako hitro lahko ustreliš, da še vedno zadaneš?

Namreč, vsak dodaten strel in popravljanje, te na koncu stane več, kot pa če progo izpelješ malo počasneje in brez napak. 

Steel Challenge toplo priporočam vsem novincem oziroma manj izkušenim strelcem, ker:

– se lahko z “dryfire” vajami doma ZELO izboljšaš
– vsako vajo ponoviš 5x

– delaš predvsem osnove ( poteg in strel na tarčo)
– takoj imaš “feedback” uspešnosti glede zadetkov

– čez dan se zelo nastreljaš (priporočeno je imeti vsaj 2x količino potrebnega streliva)

Tekmovanje sem odstreljal s pištolo Rex Alpha, s katero žal ne treniram dovolj, na dveh progah pa sem imel še zastoj. Kljub slabši zmogljivosti iz moje strani, kar je razvidno iz skupnih rezultatov (overall), mi je vseeno uspelo doseči prvo mesto v kategoriji Limited (LTD).

Rezultati in fotke

Žiga

SD1991
Zveza društev za precizno in dinamično streljanje
moris
zsč
polenar tactical
Slovenska vojska