Tekmovanja
V soboto, 23. 3. 2019, je na strelišču v Crngrobu potekalo letošnje uvodno tekmovanje, ki ga je Slovenska vojska priredila v streljanju s puško PAP M 59. Tekmovanje je potekalo na 100m, v ležečem položaju, streljalo se je na tarče 50×50, za razliko od preteklih let pa je organizator letos pravila in pogoje nekoliko spremenil in določil, da morajo 3-članske ekipe vsebovati tudi vsaj enega člana, ki izpolnjuje starostne pogoje za zaposlitev v Slovenski vojski – torej polnoletnega »mladinca«, rojenega leta 1992 ali pozneje. Stare M48, nad katerimi je bilo v preteklih nekaj letih kar precej pripomb, saj so v svojem življenju očitno opravile svoje in so bile (nekatere) zrele samo še za na steno, so nadomestili z novejšimi polavtomati, ki pa so – zanimivo – letos poskrbeli za manj mušev, kot pa stare in odslužene repetirke v lanskem letu.
Člani našega kluba smo se tekmovanja udeležili v dveh vlogah – tako tekmovalni kot tudi sodniški. Prvo s(m)o opravili z odliko, drugo pa z lahkoto. Zamenjava orožja je ekipi s pomenljivim imenom SD 1991 Z LAHKOTO, ki so jo letos sestavljali Matej HAJDINJAK, Nejc VRABL ter Veronika PREDOVNIK, in je na tem tekmovanju (sicer v nekoliko drugačni sestavi) dominirala v preteklih dveh letih, očitno nekoliko otežila nalogo, saj si je v konkurenci 86 ekip pristreljala 223 krogov in s tem »šele« tretje mesto. Vendar pa temu očitno ni botrovala članska sprememba, saj je tudi »novinka« Veronika svojo nalogo opravila z lahkoto in z rezultatom 76 krogov ponižala marsikaterega moškega tekmovalca s precej večjim strelskim stažem. Le za nekaj pičlih krogov jih je prehitela ekipa MORiS 2 (226 krogov), ki pa ni mogla do živega naši zmagovalni ekipi SD 1991 NA IZI, ki so jo sestavljali Gregor NAPOTNIk, Anita SERETINEK in Samo DEBEVEC. S skupno 30 ekipinimi streli, ki so po predhodnih »preizkusnih 5 šusih« šteli za tekmovanje, so pristreljali 227 krogov, kar je zadostovalo za osvojitev najžlahtnejše lovorike na tem tekmovanju, najmlajši član ekipe – tudi tokrat strelka – Anita SERETINEK pa je prispevala 77 krogov.
Na tekmovanju je nastopila še ekipa MEDVODE SD 1991, v sestavi Ksenija LODEWIJK, Henrie LODEWIJK in Teodor KOSMAČ, ter HVH 1991 v sestavi Tilen HAJŠEN, Primož VIDENIČ in Matej HAJŠEN, ter še nekaj drugih naših članov, ki tokrat niso neposredno zastopali barv našega društva, ki pa se jim ni uspelo prebiti med prvih pet ekip, ki so na podlagi svoje uvrstitve napredovale v drugi krog tekmovanja.
Drugi del našega članstva (in tudi nekateri od tekmovalcev, po tem, ko so odstreljali) pa je opravil vlogo preštevalca rezultatov. Delo je tudi tokrat potekalo skrito pred očmi javnosti – za razliko od lanskega leta pa tudi pred pokroviteljstvom organizatorja tekmovanja, ki je lansko leto poskrbel, da nismo bili lačni in žejni, letos pa… je rosni podmladek članov kluba preštevalcem doniral plato Pingov in vrečico Twixov.
Tudi ta del naloge smo pod vodstvom Mitje MANOHINA opravili strokovno in tudi letos se je na koncu po tradiciji ponovila težava s tiskanjem rezultatov, ki pa ni skazila končnega zmagoslavja.
Med čakanjem na razglasitev rezultatov so potekale kuloarske debate o spremembi pravil in pogojev za tekmovanje in kar nekaj strelcev se je pritoževalo nad orožjem, pa tudi – strelska stalnica – nad municijo, ki naj bi bila menda romunskega porekla. Kot sem že omenil, je bilo v primerjavi z lanskim letom mušev letos res manj, vendar pa je bilo po drugi strani očitno tudi, da so posamezne ekipe in tudi posamezni strelci uspeli pristreljati solidne osebne rezultate, tako da ocenjujem, da rezultati niso posledica zamenjava pušk, municija pa je bila menda pristna jugoslovanska. Zanimivo je, da prav velike spremembe ni prinesla niti starostni pogoj za enega od članov v ekipi, še bolj zanimivo pa je, da so si številne prej tradicionalno moške ekipe člana, ki je izpolnjeval pogoje za zaposlitev v Slovenski vojski, poiskale v ženskih vrstah in priznati je potrebno, da so – z izjemo dveh »čistih« ženskih ekip, ki sta dosegli ekipno 0 – nežnejše roke in lepše oči očitno več kot izvrstno opravile svojo nalogo.
Izvedba streljanja pa še vedno omogoča, da strelci streljajo na napačno tarčo, tako da se je kar v nekaj primerih zgodilo, da je bila tarča enega strelca prazna, tarča strelca na sosednjem strelskem mestu pa… prerešetana, občasno pa smo naleteli tudi na kakšen zablodeli 11. strel, ki je za pristreljeni muš prikrajšal na primer tudi našega Samota.
Po izvedbi prvega kroga tekmovanj na vseh osmih teritorialnih območjih se bo prvih pet ekip z vsakega območja medsebojno pomerilo v drugem krogu tekmovanja, ki bo potekalo v aprilu in maju, zadnji – finalni tretji krog, pa bo potekal v oktobru.
Povezava na članek SV z rezultati in nekaj slik.
Borut Bernik Bogataj
V soboto, 30.03.2019 se je v kamnolomu Griža pri Rižani odvijala 2. tekma SZPS 2019, pištola/revolver+PCC.
Iz našega društva smo se tekmovanja udeležili trije tekmovalci, Samo Debevec, Dejan Gradišnik in moja malenkost Miran Vodopivec. Za naju s Samotom, je bil to ognjeni krst po opravljenem varnostnem (IPSC) izpitu in v svojem imenu lahko s zagotovostjo potrdim, da se mi je po udeležbi dosedanjih, večinoma klubskih tekmah, odprl nov svet. Takoj po prihodu na strelišče, po opravljenih formalnostih registracije in ob pogledu na množico skoraj 200-tih strelcev in strelk iz celotne evrope, ki so že čakali v polni »bojni opremi«, da organizator da znak in odpre strelske proge, sem se počutil majhnega, kot že dolgo ne… Povsem drug level, kot sem ga bil vajen dosedaj. A nekje je treba začeti!
Žal smo bili vsi trije, v različnih squadih. Dejan, ki ima na tovrstnih tekmovanjih že nekaj več izkušenj, nama s Samotom pred začetkom velikodušno podeli še nekaj dragocenih nasvetov in smo šli, vsak s svojo skupino proti prvi progi.
Tekmovanje se je pričelo ob 9i uri zjutraj. Razdeljeni v 9 squadov nas je čakalo 11 strelskih prog, različnih dolžin in zahtevnosti. V glavi se mi je večino časa porajala predvsem misel: »Odstreljaj počasi in po pameti!! Varno, brez neumnosti in DQ. Rezultat danes ni pomemben.« A vseeno je to tekmovanje in pisk ure vendarle naredi svoje. Tekom tekmovalnega dne je bilo moč na obrazih strelcev videti skoraj vse… veselje, razočaranje, utujenost,… ponekod pa tudi posledice neuporabe sončne kreme!
Od resnično vrhunskih strelcev, povprečja, pa tudi koga, ki bi morda moral razmisliti, če se je podal v pravi šport. Morda pa komu sploh ne gre za rezultat in se pride le družit in uživat v dobri družbi in streljanju, si mislim in s tem vsekakor ni popolnoma nič narobe. Nenazadnje, pomembna sta volja in vztrajnost in da uživamo v tem ka počnemo. Na srečo, stroga pravila in sodniki poskrbijo, da je varnost na tovrstnih tekmah na resnično visokem nivoju.
Ne morem pa tudi mimo opaženih kompletov opreme in orožja, katerih cena presega povprečni polletni ali celo letni dohodek povprečnega slovenca. A žal marsikomu tudi to ne pripomore na poti do resnejšega uspeha.
Dan je bil dolg in po odstreljani zadnji progi in skoraj 240 kosih streliva,okoli 15:30 poiščem Samota in Dejana. Vsi še pod vtisom zadnjih strelov in z mešanimi občutki glede pričakovanega rezultata spakiramo opremo in po hitrem postopku na mrzlega,… zasluženega. Organizator je poskrbel tudi za odličen golaž in srečolov! Počakamo še podelitev nagrad in zaključimo tekmovalni dan s povratkom v Ljubljano.
Vsi trije smo tekmovali v katekoriji »Production« in tekmovanje končali na: Dejan 52. mestu, Samo 72. mestu in jaz na 73. mestu.
Po prvi tovrstni izkušnji sem prišel do zagotovega spoznanja, da je za poseganje po boljših rezultatih (beri: biti med prvih 15) na tovrstnih tekmovanjih, trening 1x tedensko, z porabljenimi 50-150 naboji daleč premalo. Potrebno bo še veliko več, ampak gremo lepo počasi.
Celostna tekmovalna izkušnja je bila super in priporočam vsakomur, ki ga tovrstna panoga streljanja veseli.
Miran Vodopivec
V soboto, 09. 03. 2019, smo se člani SD 1991 – Rok Knehtl, Rok Kuklec, Marko Levičar, Andrej Ograjenšek in Žiga Polajnar, udeležili 1. letošnje IASC tekme na strelišču v kamnolomu Griža pri Rižani. Organizacijo je prevzelo SD Kanela in Športno društvo Hrvatini pod okriljem Amaterske strelske zveze Slovenije.
Na tekmo se je prijavilo kar 124 strelcev. Organizatorji so pripravili 9 strelskih prog, skoraj vsaka je bila nekaj posebnega. Polovica prog je bila statičnih (1 ali 2 strelski poziciji). Med dinamičnimi je bila posebej zanimiva proga št. 4, kjer se je streljalo iz voznikovega sedeža parkiranega avtomobila.
Najbližje medalji je bil Žiga s 6. mestom v kategoiji LD.
Rezultati:
- Rok Knehtl: 34. mesto (SD-SA)
- Rok Kuklec: 17. mesto (SD-DA)
- Marko Levičar: 11. mesto (SD-SA)
- Andrej Ograjenšek: 14. mesto (SD-SA)
- Žiga Polajnar: 6. mesto (LD)
Pohvale organizatorjem za obsežno in odlično izpeljano tekmo.
Uradni rezultati in nekaj slik.
Andrej O.
Na prošnjo SV za pomoč pri izvedbi 1. tekme letošnjega tekmovanja v streljanju z vojaško puško M59/66, ki je potekalo 9. 3. 2019 na Mlakah pri Vipavi, se nas je odzvalo 6 članov iz SD 1991 in 3 člani iz SD Mar Mar. Igor Polajnar, glavni sodnik na tekmi, nam je določil razporeditev dela: nekateri smo bili na strelski liniji, drugi pa so šteli/ocenjevali rezultate in jih sproti objavljali na oglasni tabli. Kot po navadi smo delo opravili zelo dobro in kot po navadi spet dobili pohvalo s strani SV.
Povezava na stran SV z rezultati in nekaj slik.
Mitja
V petek 01. 03. 2019, sem se odpravil proti Indjiji, malem mestecu v Srbiji, kje se je preko vikenda odvijala mednarodna tekma v dinamičnem streljanju. Organizirana je bila v sodelovanju dveh društev in sicer Kluba strelaca JEDINICA iz Srbije in KPS STRJELAC iz Hrvaške, a vse pod pokroviteljstvom firme Cesar Shop iz Slovenije.
Po domačih predpripravah, ki sem jih moral opraviti zaradi izdelava evropske prepustnice orožja, ki je mimogrede končana v dveh dneh, izdelavi potnega lista, ker za vnos orožja v Srbijo potrebuješ potni list in po pridobitvi pozivnega pisma s strani organizatorja; ta pismo pošlje po plačilu startnine, je steklo vse kot po maslu. Razen seveda malo živčnosti, saj sem prvič prenašal orožje in to kar čez 4 meje, saj sem moral na vsaki od njih priložiti orožni list in evropsko prepustnico. Razen na srbski meji, kjre je treba orožje fizično pokazati, da ti policisti izdelajo papirje za začasni vnos orožja in streliva. Ker seveda brez čakanja na meji ne gre, sem si takrat moral vzeti slabo uro odmora na mejnem prehodu. Po gladko opravljenih procedurah, pa je končno le prišel dan obračuna.
Streljal sem že v soboto, ker sem se prijavil v predskupino, v kateri so bili tudi reprezentanti IPSC iz Slovenije, od katerih sem se – mimo grede, tudi veliko naučil! Po izjemno naporni tekmi za mene, tako fizično kot tudi psihično, sem »odpokal« za končno 36. mesto od 71 tekmovalcev v skupini Production. To pravim zaradi tega, ker sem bil omejen s časom na kar šestih progah od desetih. Ta pritisk pa za nas smrtnike ni bil prijazen, ker vse skupaj še bolj zakomplicira in te sili v napake, kar pa je glede na to, da je dotična tekma bila prvo ogrevanje pred sezono za reprezentante iz kar 5 do 7 držav – za mene izjemen dosežek!
Organizator je tekmo izpeljal na najvišjem nivoju! Gostil je kar 140 tekmovalcev iz 7 držav. Rad bi se zahvalil Društvu SD 1991, ekipi Polenar Tactical za podporo in pomoč, katere sem bil deležen. Zahala pa gre tudi sponzorju za prevoz A-COSMOS.
Na koncu lahko zapišem, da je vse skupaj zelo prijetna in koristna izkušnja in iskreno upam, da se mi prihodnjič pridružijo še druge kolegice ali kolegi iz društva.
Rezultati overall, by stage in slike.
Dejan Gradišnik
