V soboto 20. Junija so fantje iz ASZS in SD Kanela spet pripravili, sedaj že 5. IASC multigun tekmo na strelišču Čebulovec pri Divači. Kot je v tej ekipi že navada, je bila tekma prava poslastica. Legendarni Rajko Rossetto je po mojem skromnem mnenju najboljši postavljalec prog, kar sem jih imel čast do sedaj izkusiti. Vedno poskrbi za pravo dozo elementov, ki so potrebni za dober trening in še vedno dajo strelcu užitek v tem čudovitem športu. Z veseljem sem se odzval na delavno povabilo sodnika. Pripravili so multigun tekmo (pištola, revolver, sar, shotgun) z mednarodno udeležbo. Kot je že v navadi, smo ponovno poleg domačinov srečali tudi naše prijatelje iz Hrvaške in Italije. Dan je minil kot bi ustrelil. Na koncu, pa smo bili seveda deležni dobre malice ob druženju s prijatelji, s katerimi smo si delili občutke tega dneva.

Posebej bi se rad zahvalil Gašperju Gorencu, ki mi je velikodušno posodil svojo opremo. Jaz zadnje čase, kadar na tekmah sodim ravno nimam časa ali volje tekmo še odstreliti. Ker že leta ne treniram več, tako kot sem včasih, je temu primerna tudi uvrstitev. Sicer mi pa rezultat nikoli ni bil pomemben. Tokrat mi je zagodla moja pomanjkljiva oprema, zaradi katere sem izgubil preko 90 sekund na eni progi.

Pohvala organizatorju, tekmovalcem, predvsem pa moji dragi Mateji, ki mi je stala ob strani kot pomočnica, ki si jo vsak lahko samo zaželi. Galerija je v obliki G+.

Jože Mikec

V soboto, 30.5.2015, se je več naših članov udeležilo strelske tekme, ki jo je na strelskem poligonu v Črnotičah organizirala Strelska sekcija PVD Sever za Primorsko in Notranjsko.

Tekmovanje je bilo izjemno zanimivo in razgibano, sodelovati je bilo možno z dolgocevnim (PAP) in kratkocevnim orožjem hkrati ali pa le s kratkocevnim orožjem in je obsegalo 1 daljšo progo, postavljeno po celem strelišču. Postavitev proge in tarč tekmovalcem ni bila vnaprej znana, razložena so nam bila le osnovna pravila in pravila spopadanja s 6 različnimi tarčami – vsaka je zahtevala svoj pristop. Poleg tega so nas na progi čakala presenečenja, kot npr. simulacija eksplozije bombe, ki je zahtevala od strelca primeren premik v zaklon. Tekmovanje je zahtevalo bolj taktičen pristop kot tekme z znanimi progami, ki smo jih sicer vajeni, neznana lokacija tarč in potreba po kritju in iskanju vseh možnih nevarnosti, pa so poskrbele za neprimerno višjo dozo adrenalina.

Sodelujoči smo bili nad izkušnjo navdušeni, saj se redko srečamo s tekmo, ki se trudi replicirati realističnost strelskih spopadov (oz. vsaj elementov le-teh). Zasnova tekme nam je omogočala, da smo se dodobra vživeli v situacijo, zato lahko tokrat za spremembo iskreno trdimo, da je bilo važno sodelovati, ne zmagati. Tekom tokratne izkušnje smo pridobili nekaj vpogleda v veščine, ki jih moramo še zgraditi na treningih in niso nujno pogosto uporabne na tekmah, hkrati pa se že veselimo napovedane naslednje preizkušnje.

GAŠPER