Tokrat pa nekaj povsem drugega…
Letošnje poletje odmeva obsežen požar na Krasu. O tem smo v medijih slišali že dovolj. Veseli me, da smo SD 1991 v družbi tudi pogumnih gasilcev, ki so sodelovali v gašenju.
Nekaj vtisov Iztoka G.:
“Ja ne moreš si predstavljat dokler ne doživiš tega par minut vetra in dobiš ognjeni pekel. Povezava preko radiovez s štabom, kot v vojski, zračna podpora (kanaderji, helikopterji leteli nekaj metrov nad tlemi), da se je rešilo in obdržala linija obrambe, drugače bi bla p…
Nekatere enote so se morale po hitrem postopku tudi umikat, zgorelo je tudi nekaj opreme (cevi, ročniki,..). Vendar tu so jo kolegi sicer srečno odnesli, ni bilo poškodovanih in nobena oprema se ni uničila.
Na lokaciji pa smo imeli strogo začrtane linije. Pred nami so območja pregledale enote z detektorji kovin, ker na naši lokaciji, kjer sem bil, je bilo v bližini slišati tudi dve detonacije bombe iz 1. svetovne vojne in nekaj zablodelih metkov, ki so leteli po zraku.”
In še besede Marjana B.: “Skupaj smo prišli do zaključka, da resnično drži rek ‘Bratje po orožju – bratje v ognju’.“
Spodaj je povezava do slik ob katerih, kljub vidni vročini, zaledeni kri.
Vsem kolegom gasilcem in ostalim, ki ste kakorkoli sodelovali pri gašenju požara na Krasu, kapo dol za hrabrost in požrtvovalnost. Kdo ve kaj vse bi zgorelo, če vas ne bi bilo.
Samo D.