08. oktobra smo imeli čast v goste ponovno sprejeti vojaškega atašeja Ruske federacije, kapitana bojne ladje Mihaila Glagazina in njegovega namestnika, podpolkovnika Antona Momatyuka. Obisk se je odvil v prostorih muzeja orožja in opreme našega člana Prebil Janeza iz Horjula. Naša gosta tu nista bila prvič, namen tokratnega obiska pa je bila svečana predaja uniforme častnika ruskih kopenskih sil, ki nam jo je poklonil naš prijatelj Antona.

Še posebej smo ponosni na to, da jo je nosil od zaključka akademije, pa do promoviranja v čin majorja. S tem smo še obogatili zbirko ruskih uniform v Janezovi zbirki.

Po formalnem delu smo obiskali Janšo – natančneje povedano: kmečki turizem »Pr Janš« na Koreni, kjer nas je pričakal naš gostitelj Slavc. Druženje smo izkoristili za pogovor o uspešnem sodelovanju med uradom atašeja in našim društvom. Veseli nas dejstvo, da smo ravno preko urada vojaškega atašeja Ruske federacije in njegovega prvega atašeja, kapitana bojne ladje Bobkov Vladimirja, navezali prijateljske stike – tudi z uradi ostalih vojaških atašejev.

IGOR

Pozdravljeni,

v soboto dne 4. Oktobra 2014 smo člani SD 1991 in ZSČ na vojaškem strelišču Bač organizirali strelsko tekmovanje z PAP-odprti merek v streljanju na silhuete na razdaljah 100, 200 in 300 m in strelsko tekmovanje v preciznem streljanju z pištolo VK na 25 m.

Kot lani na strelski tekmi SILHUETA 2013- BAČ je bilo tudi letos potrebno z polavtomatsko puško- odprti merki v čim krajšem času podreti 25 padajočih silhuet iz ležečega stava brez naslona, kar je za neizkušenega strelca lahko prevelik zalogaj, kajti na 300 metrov je velikost padajoče silhuete skoraj manjša od prednjega merka, oziroma muhe in za streljanje na tako razdaljo z odprtimi merki je potrebno imeti zares mirno roko in ostro oko, streljanje na padajoče silhuete pa je izredno zanimivo in polno adrenalina, vojaško strelišče na Baču pa je tudi edino strelišče, na katerem je praktično možna izvedba takega streljanja. Za udeležbo je bilo kar precej zanimanja in prepričan sem, da bo tekmovanje v streljanju na silhuete na Baču postala vsakoletna tradicija.

Poleg tekme z PAP puško je bila udejanjena tudi tekma z pištolo VK na 25m, ki je bila lani v Vipavi zaradi slabega vremena prestavljena in za katero je pokale doniral naš član Miran Momčilovič za kar se mu v imenu vseh tekmovalcev in v imenu SD 1991 lepo zahvaljujem.

Obenem se je odvijal tudi trening z ostrostrelnimi puškami na razdaljah med 500 in 1000 metri, ki so se ga udeležili najvidnejši člani našega prijateljskega strelskega kluba SCL iz Ljubljane in PVD SEVER temu bi lahko tudi dejali, da so nas obiskali karizmatični pionirji slovenskega strelstva kot so:
Andrej Feguš, Uroš Božovič, Damjan Pesek, Igor Jarc in ostali, ki so s svojimi zares vrhunskimi ostrostrelnimi puškami uspešno kljubovali precej močnemu vetru, ki je konstantno pihal cel čas tekme in seveda z premišljeno taktiko lansirali krogle na velikih razdaljah tja kamor sodijo- v črno.

Tekmovanje in trening je, kot je to v SD 1991 praksa, potekalo na profesionalnem nivoju, dan pa je bil kar prekratek, saj je bilo potrebno zaradi logistike in razvoza straže na težko dostopna in oddaljena stražarska mesta dvakrat narediti daljšo prekinitev ognja.
Tekmovanje se je končalo s podelitvijo pokalov , prijateljsko druženje pa se je nadaljevalo ob ,,tekoči problematiki,, katero je prispeval naš prijatelj Don Vinko, član PVD SEVER in namestnik ruskega vojaškega atašeja, ki je prispeval poleg obveznega ,,Ruskega protokola,, še ,,pištolo narejeno iz medenjakov,,

V imenu SD 1991 in v svojem imenu čestitam vsem zmagovalcem za uspeh in se zahvaljujem vsem udeležencem za udeležbo.

Moja prav posebna pohvala pa gre delovni ekipi in članom SD 1991 in koordinatorju Matjažu Demšarju iz ZSČ, ki so požrtvovalno opravljali stražarsko dolžnost, ki je bila tokrat zaradi logističnega pomanjkanja osebja in težko dostopnega terena ob neugodnih vremenskih razmerah zelo zahtevna.

Strelski pozdrav,
Andrej Jamnik, vodja strelske tekme BAČ 2014 

{gallery}SimpleImgGallery/BacSilhueta2014{/gallery}

REZULTATI:

Continue reading

V 03. 10. 2014 smo sklicali v gostilni Jarh sestanek, ki je imel samo eno točko dnevnega reda. Praznovanje rojstnega dne našega predsednika in rojstvo podmladka našega društva – Anje in Leona Čarmana. Sestanek je bil zelo konstruktiven in se je zavlekel pozno v noč. Lačni in žejni nismo bili, za kar se Marku in Igorju najlepešejše zahvaljujemo!

Priložena zahvala predsednika.

Drage prijateljice in dragi prijatelji !

Srčno upam, da se bo vaša želja za mojo modrost uresničila, čeprav se po drugi strani precej bojim….
Ženska, ki me pozna od prvega dne mojega življenja (in sliši na ime Babi Tinka) mi vseskozi govori, da: »Bolj si star, bolj si neumen«!!!

A kaj bi to! Važno je, da se človek dobro počuti tak kot je in da počne stvari, ki so mu všeč. Če to počne v krogu ljudi, ki jih ima rad – je to svojevrstna zmaga! Nekateri pravijo, da je življenje kratko, nekaterim je predolgo. Jaz pa pravim, da je najlepše tisto, ki je po meri  človeka. Je enkratno, neponovljivo in neprecenljivo.

In k temu, vsak dan, prispevate tudi vi! Naše poti je združila strelska strast, potreba po organiziranju v društvo, a že davno je prerasla te okvirje. Naše poti se prepletajo tudi drugače, postali smo kolegi, prijatelji. Postali smo vsakdanji sopotniki v življenju. In prav je tako!

V petek ste mi pripravili izjemno presenečenje in vrhunski večer! Visoko sem počaščen s tem dejstvom in neizmerno hvaležen za vaše darilo! A največje darilo za mojega Abrahama ste prav vi! Ostanite taki kot ste, ostanite z mano in naj se še dolgo po svetu slišijo naše cevi!

Hvala vam!

Vaš IGOR POLAJNAR

 

BITKA »NORMANDIJA 44« V PARKU VOJAŠKE ZGODOVINE PIVKA
 
V prilogi tega članka si izvolite pogledati prispevke medijev o ponazoritvi bitke Normandija 44, ki se je dne 21. 09. dogajala v organizaciji Parka vojaške zgodovine v Pivki, v sklopu VIII. Festivala vojaške zgodovine, ki je potekal od 15. 09. do 21. 09. 2014. Prav tako tudi slike iz prireditve v galeriji slik. Pri izvedbi VIII. Festivala smo sodelovali tudi člani društva SD 1991 in sicer (dobesedno) z ramo ob rami s prijatelji iz društva Klan4Fun iz Horjula, ter Planika iz Radovljice.
 
Fantje so za uspeh, ki ga je kulminiral nedeljski prikaz bitke, trdo garali od petka zjutraj, ko so si čez dan v dežju pripravljali položaje, zemljanke in kopali rove. V soboto so obiskovalcem cel dan razkazovali svoja terenska domovanja, položaje, opremo ter orožje, top in bojna vozila. Prav tako tudi v nedeljo, ko so ob 14.00 za publiko, uperili drug v drugega cevi pušk, puškomitraljezov in tanka! Pred očmi 3.500 obiskovalcev se je odvila bitka, polna dinamičnih premikov pehote, oklepnih in drugih vozil, popestrena z obilico pirotehničnih vložkov. Bitka se je odvila po v naprej pripravljenem scenariju in na obrazih obiskovalcev so se risali občutki strahu, občudovanja …
 
Na bojišču so namreč pokale puške, lajali mitraljezi, po zraku so letele ročne bombe, izstreljevale so se rakete, najbolj glasen pa je bil vsekakor tankovski top! (Manevrsko strelivo in v naprej pripravljena pirotehnika). Nad bojiščem se je na gosto kadilo, tank je za sabo puščal oblake oljnega dima, gosenice so škripajoče premagovale kamnito podlago in mlele zemljo ter les. Vmes pa je glasno napredovala pehota proti utrjenim položajem nasprotnika. Le ti jim niso ostali dolžni in so zagrizeno branili svoje utrjene položaje in zastavo do zadnjega moža.
 
Ne glede na izid bitke – so zmagovalci vsi naši sodelujoči fantje! Za zmago v bitki so garali tri dni na terenu, kjer so tudi spali. To so jim na koncu priznali in povedali obiskovalci, ki so po končani bitki smeli na položaje, tank, vozila… Bilo je ogromno fotografiranja skupaj z našimi preznojenimi in od bitke umazanimi borci, v roke so smeli prijeti orožje, si na glavo povezniti čelado, sesti v vozila. Ljudje so bili resnično navdušeni in niso skoparili z pohvalami na račun sodelujočih.
 

Da je bila v nedeljo, ob koncu VIII. Festivala vojaške zgodovine, resnično izbojevana zmaga, gre v prvi vrsti zasluga »komandantu« Parka vojaške zgodovine Boštjančič Janku, ki stoji na čelu zelo mlade, a pridne »enote« svojih sodelavk in sodelavcev. In če se tak človek sreča z našim Prebil Janezom, se hitro uresničijo, na prvi pogled – še tako neverjetne ideje. Park nam je dal na voljo vso potrebno logistiko in pomoč, vse tri dni je skrbel za naše želodčke. In vabim vas vse, da se o tem prepričate tudi na obisku njihove stalne, zelo bogate muzejske postavitve! Temu v prid govori tudi podatek, da se obisk povečuje vsako leto, pozna pa jih tudi vedno več tujih obiskovalcev.
 
Za vozila je poskrbel Janez, ki je v namen prikaza bitke tudi sponzorsko obnovil samohodno oklepno orožje – lovec na tanke JACKSON M 36. Prav tako za pirotehniko. Za oskrbo z orožjem, strelivom in ostalo opremo sta zaslužna naša Metod in Franci, ter Rok za vsestransko pomoč. 
 
Ker je bil Janez hkrati tudi glavni organizator dogodka, je poveljevanje zavezniškim silam v veliki meri prepustil Filipič Ludviku. Tako so glavnino »zavezniške enote« sestavljali člani društva Klan4Fun, ter SD 1991.
 
Poveljnik nemških sil je bil »podpolkovnik« Samo Šavs, operativno poveljevanje pa je prevzel »SS major« Jamnik Andrej. Največ pripadnikov te enote je prišlo iz ponazoritvene skupine Planika, ki jih je s seboj pripeljal Zvone Razinger, del moštva pa je prispevalo tudi naše društvo! 
 
Prireditev je odlično uspela! Bila je skrbno načrtovana in trdo »izbojevana«! Ukazali smo tudi lepo vreme in tudi tu smo uspeli. In veseli smo obiska in odziva obiskovalcev, ki so prišli iz cele Slovenije, bilo pa je tudi nekaj turistov. Uspeha smo zaradi njih upravičeno veseli, zato si želimo še poglobiti sodelovanje s Parkom vojaške zgodovine Pivka. Še posebej pa smo lahko ponosni na člane našega društva in kolege iz Planike in Klan4fun, ki so ime društva SD 1991 predstavili tako široki javnosti. Vsem njim lahko rečem samo: čelado dol fantje!!!
 
IGOR
 

Čeprav je bila vremenska napoved za soboto slaba (kot večino zadnjih tednov), nam je prihod na strelišče LD Gornji grad razblinil še zadnje upe na sonce. Cel dan je padal dež, vendar nas to ni motilo pri izvedbi tekme Lojzov memorial, ki je bila organizirana v počastitev rojstnega dne našega Jamnik Andreja. Strelišče namreč premore pokrit prostor za kratkocevno orožje, v sklopu samega lovskega doma pa je velik nadstrešek, ki nam je nudil varno zavetje pred dežjem.

Vodstvo tekmovanja je prevzel Janez, sodništvo pa Andrej (kot glavni sodnik), Metod in Mateja. Tako uigrana ekipa je pripomogla, da se je tekmovanje hitro odvijalo. Tekmovali smo v dveh disciplinah in sicer:
– Pištola VK na razdalji 15 m – 10 nabojev
– Dueling Tree – streljanje v parih na izpadanje – 30 nabojev.

Kljub hladnemu vremenu, nas je atraktivno tekmovanje lepo ogrelo in prisoten je bil pravi tekmovalni duh. V seštevku obeh disciplin je bil tako najboljši naš Jože Mikec, drugo mesto je zasedel gost Franc Prusnik in tretje mesto Janez Prebil. Andrej je najboljšim tekmovalcem podelil zaslužene pokale in nas povabil k druženju. Pogostil nas je z lovskim golažem, pečenimi postrvmi in sladkarijami. Da bi si vsaj malo »olajšali« želodčke, smo v trenutkih suhega vremena izvedli še streljanje na glinaste golobe.

Naša prva tekma v disciplini Dueling tree je popolnoma uspela in ob tej priložnosti se, v imenu vseh članov društva, najlepše zahvaljujem Prebil Janezu, ki je to napravo izdelal in nam jo dal na uporabo. Vse zahvale za tekmo in pa pravo gostijo pa gredo našemu Andreju, ki smo mu, ob njegovem Abrahamu – zaželeli še veliko strelskih uspehov in pa užitka v družbi članov SD 1991!

IGOR 

SD1991
Zveza društev za precizno in dinamično streljanje
moris
zsč
polenar tactical
Slovenska vojska