Od 10 – 12 oktobra smo se udeležili taktične sniper tekme Shild na Slovaškem.
Ob registraciji tekmovalcev nam je organizator omogočil tudi trening oziroma nastrelitev puške na njihovo nadmorsko višino ter vremenske pogoje.

Nastanili so nas v staro vojašnico ob poligonu in po večerji ter briefingu se je začelo tekmovanje.

Streljanje se je začelo zvečer v temi na različne razdalje do 890m.

Ob soju signalnih reket je bilo potrebno v času, dokler raketa oddaja svetlobo najti svojo tarčo, katera je označena z številko, določiti razdajo, ter spustiti strel.

Sliši se enostavno, vendar raketa zelo hitro preneha svetiti in že samo iskanje prave tarče, ti vzame dragoceni čas.

Pozno v noč, smo se vrnili v bazo in nato zjutraj ob 7.00 nadaljevali s tekmovanjem.

Prvo hladni strel (cold bore) na 860m in nato streljanje v različnih položajih na različne razdalje.

Hitri streli na gonge na raznolikih razdaljah, streli so časovno zelo omejeni.

Pri takem streljanju ni mogoče klikanje po optiki, temveč samo popravljanje po križu.

Streljali smo tudi na razdalji 100m na žarečo vžigalno vrvico. Potrebno jo je bilo prestreliti, preden aktivira eksploziv, kateri je bil pripet na palico.

Nadaljevali smo z streljanjem s pištolo do 25m. Dominantna ter šibka roka…
Streljali s puško iz premikajočega vozila oziroma iz prikolice na tarče v oddaljenosti 250m do 500m.

Sinhrono streljanje ekipe in iskanje določenih tarč po poligonu, kjer je prišla do izraza usklajenost ekipe in komunikacija med strelcema v ekipi.

Streljali smo na različne razdalje, v vseh mogočih pozicijah, v kombinaciji s tripoda in nahrbtnika .

Ob 23 uri smo se utrujeni vrnili v bazo in se začeli pripravljati na novo nalogo.

Ob 3:00 zjutraj se nam je začel nočni “stalking” oziroma prikrito izvidovanje.

Potrebno je bilo neopaženo priti na podano koordinato oziroma linijo strela v času dveh ur.

Vse ceste ter križišča so bila pod kontrolo kar je pomenilo, konec tekmovanja, če te ujamejo.

Potrebno se je bilo prebiti skozi gozd v temi na razdalji cca 8 km. V eni uri in pol smo bili na liniji strela ter nato čakali znak za strel.

Ves premočen od hitrega premikanja skozi gozd in ob hladnem vetru je ležanje pri miru v temi ter čakanje na znak za strel prav posebno doživetje, kjer se človek začne spraševati o smislu takšnega početja, ko veš da bi bil lahko doma na toplem.

Ob 6 uri se je na nebu pokazala rdeča raketa, ki je pomenila, da lahko napolnimo orožje.

Za tem sta se v daljavi pokazali dve lučki. Rdeča na 720m in zelena na 860m.

Vsak strelec v timu je imel določeno eno barvo lučke ob kateri je bila tarča, ki pa ni bila vidna.

Po podanih podatkih se je tarča nahajala v čisti temi 2.5 mil nižje ter 1.8. mila desno od določene luči.

Kar pomeni, da je vsak strelec ustrelil neznano v temo in samo slišal si lahko ali je gong zadonel v daljavi ob zadetku.

Ko se je zdanilo smo nadaljevali stalking – izvidovanje podnevi, na podane nove koordinate linije strela.

Ponovno smo se prikrito sprehajali skozi gozd, kjer je ogromno neeksplodiranih raket ter topovskih granat, ki so malo zašle iz smeri. Saj je poligon namenjen testiranju različnih izstrelkov.

V času dveh ur in iskanju skrite linije strela na podani koordinati je moral vsak par najti svojo tarčo, katera je bila navadni balon in pod njem črka ekipe.

Prikrito smo se približali tarči, kolikor se je seveda dalo neopazno, saj te organizatorjeve ekipe iščejo z daljnogledi na liniji tarče.

Našli smo najbolj primerno pozicijo ter se pripravili na strel. Ob določeni uri se je organizator umaknil stran od tarč in spustil zvočni signal, da lahko polnimo orožje ter ob ponovnem signalu je lahko ekipa ustrelila v balon z svojo označeno številko.

Nato je sledil 12km sprehod v vsej opremi, nazaj do baze, kar je tudi pomenilo konec tekmovanja.

Tekmovanje je bilo super izpeljano, dobro smo se izkazali, obe slovenski ekipi.

Z Gregorjem sva dosegal kot ekipa četrto mesto in samo za malo oziroma 3 slabe strele izgubila stopničke, ki so na koncu zasluženo pripadale Poljakoma.

Druga Slovenska ekipa je bila še boljša in je dosegla 2 mesto. Zmagovalci so bili ponovno Poljski Helikontex team.

Z tako dobro uvrstitvijo, smo kar malo premešali karte na tekmovanju, kjer smo se vidno vrinili med najboljše ekipe.

Slike

Aleš Kutnar

SD1991
Zveza društev za precizno in dinamično streljanje
moris
zsč
polenar tactical
Slovenska vojska