Dogodki
Dne 11. 10. 2018 smo se udeležili taktičnega tri dnevnega ostrostrelskega tekmovanja Shild 2018. Tekmovanje poteka na vojaškem poligonu Zahorie na Slovaškem, kjer je območje namenjeno za testiranje novega topniškega orožja. Velikost samega poligona oz. strelišča je izjemna. Na tekmovanju smo nastopila dva slovenska para in en mešani par s Slovencem in Čehom. Vsi Slovenci smo dobili v bazi svojo hiško, v kateri smo imeli opremo in spali, kolikor se je pač spati dalo.
Tekmovanje se je začelo s sestankom kako bodo zadeve potekale in z možnostjo nastrelitve puške na 100 in 300 m. Po večerji smo dobili prosto do 3 zjutraj, ko se je začela akcija. Nočno streljanje na dolžinah 400 m, 550 m, 600 m in 750 m. Težave pri nočnem streljanju pridejo do izraza, ko imaš več tarč na različnih razdaljah, a ni nimaš možnosti klikanja po optiki, saj je tema in še omejen čas, ki ti ne dopušča, da bi se lahko igral s svetilko in nastavil optiko. Tako je bilo potrebno računanje in ravnanje po križu kar mi je delalo nekaj težav. Streljanje je bilo do jutra in nato skozi cel dan, na tarče in platke v razdaljah od 25 m do 700 m. Streljanje v kar lepem vetru je bilo zahtevno, saj imaš le en strel brez možnosti popravka. Tako, da ko si ustrelil, si šele videl, da veter tako močno piha, da zadeneš pesek za 2 mil od tarče. In z nič točkami smo šli na naslednjo nalogo…
Na razdalji 100 m smo morali prestreliti vžigalno vrvico, preden dogori do eksploziva in ga raznese. Časa za streljanje imaš, kolikor hitro pač vrvica gori. Do težave pa je prišlo pri obeh slovenskih ekipah, ker smo vrvico uspešno prestreli, a je žal iskra preskočila dalje in vrvica gorela naprej…
Zvečer smo se preselili na drugi del poligona, kjer so razdalje do 1430 m. Ekipa pod časovno omejitvijo išče tarče in jih mora zadeti. Najbolj oddaljena tarča je bila na 980 m, najbližja na 25 m. Najbližje seveda skoraj nihče ni našel, saj so vsi gledali v daljavo.
Nato je sledila večerja in ponovno nočno streljanje ob soju raket in bakel. Tarče so bile na 500 m, 570 m, 700 m ter 860 m, s časovno omejitvijo, v temi, zopet brez možnosti klikanja. Najti si moral svojo tarčo s črko svoje ekipe. Bakle so gorele tako, da črke sploh nisi videl in zopet smo naredili slab rezultat na nočnem streljanju.
Zjutraj je sledilo ponovno streljanje do razdalje 1430 m. Tukaj se videla razlika v kalibrih 338 lapua in 6.5 cal. Ob vetru so imeli že z 338 veliko popravka zaradi vetra, manjši kalibri pa so plesali v vetru.
Na koncu smo končali tekmovanje s 4., 9. in 10. mestom. Bila je dobra izkušnja in kot vedno, je tekma najboljši trening za strelca in opremo.
Še nekaj slik v google galeriji.
Aleš
Tudi letos je SD 1991 posodil nekaj “ponazoritvenikov” Parku vojaške zgodovine v Piki, da pričara nekaj zanimivih trenutkov. V Pivki je namreč potekal že XII. Festival vojaške zgodovine, ki se je odvijal med 14. in 16. septembrom.
Za namen festivala smo ponovno postavili uprizoritvene tabore iz druge svetovne vojne, ki so obiskovalcem ponudili kratek vpogled v čas izpred 70 let. Kot navadno je bil postavljen nemški, ameriški, partizanski in sovjetski tabor. Na ta dogodek nastopajoči prinesejo svoje uniforme ter opremo, nekateri celo originale! PVZ pa »posodi« mehanizacijo, predvsem tanke. Naj priznam, da gre za posebno doživetje, ko se »en par mandeljcev« pelje na hrupnem stvoru z zavedanjem, da ga ni kuclja ali drevesa, ki bi se uprl 26 tonam.
V ameriškem taboru pa smo imeli veliko pomoči hrvaških kolegov iz kluba Airsoft klub Alfa. Fantje so pripeljali veliko opreme in postavili lepo postojanko. Za povrh, so imeli še fotografa z odličnim občutkom za sliko, o čemer se lahko prepričate v spodnji galeriji.
Lani je bila v nedeljo uprizorjena bitka na Labi, letos pa so nastopili pripadniki specialnih sil, ki so prileteli s helikopterjem SV. In tudi tu smo sodelovali, saj je helikopter pilotiral naš član. Torej, smo bili ta vikend na zemlji in v zraku.
Za konec naj omenim še zahvalo, ki je prispela na naslov društva in jo lahko preberete tule.
Galerija slik hrvaškega kolega.
Samo D.
V soboto 22. 9. 2018 smo bili raztreseni na kar nekaj koncih, eden od teh je bil strelišče Mačkovec pri Bohinjski Beli. Tu smo skupaj s kolegi iz SCL izvedli “mokri” trening. Vodja strelišča je bil Andrej Feguš, prisotnih pa nas je bilo okroglih 20 članov obeh društev.
Plavali smo na:
25 m delfin,
100 m prsno,
nad 300 m prosto…
Šalo na stran, vreme res ni bilo kaj prida. Občasno smo celo prekinili streljanje zaradi močnejših nalivov. So pa taki dnevi prav tako pomembni za ohranjanje in pridobivanje strelske kondicije, saj na tak način preverimo kako oprema deluje. Tu se navadno pokaže razlika med poceni “kitajci” in kvalitetno merilno opremo. Moj red dot ni bil kaj prida in se je kmalu orosil. Zato bi ponovil vrli nasvet “buy once cry once.” Vendar pa po drugi strani, podobne razmere nimamo tako pogosto, da bi vsakomur odtehtalo nekaj 100 € višjo ceno za opremo. Ostrostrelcem pa gre cena opreme tako ali tako čez oblake.
Z aktivnostmi smo zaključili že ob 12. uri ter se odpravili ogreti v bližnji obrat (in se pri tem sprijazniti z mislijo, da bo pa tokrat potrebno res dobro posušiti in namazati železje). In vendar je bil zabaven dan! 🙂
Še nekaj slik v google+ galeriji.
Samo D.
V soboto 22. 9. 2018 je na strelišču Agnez Trbovlje, v organizaciji OZSČ Trbovlje, potekalo tekmovanje v streljanju s polavtomatsko puško in pištolo. Tekmovanja se je udeležilo tudi nekaj članov našega društva, vsi pa smo tokrat branili barve svojih območnih združenj Zveze slovenskih častnikov.
V obeh disciplinah je imel tekmovalec na voljo pet poizkusnih strelov. Sledil je ogled tarč in nato deset strelov za oceno. Spektivi in ostali strelski pripomočki niso bili dovoljeni. Prav tako je vso orožje in strelivo zagotovil organizator. S tem so bili pogoji karseda izenačeni za vse udeležence.
Vremenska napoved za ta dan je bila izredno slaba. Na srečo je tekmovanje, kot je tukaj že običajno, potekalo hitro in brez težav. Organizatorjem je tako uspelo tekmo z 80 tekmovalci, dobesedno »pod streho«, spraviti že do 12h in pred prihodom močnega naliva.
Po končanem streljanju je seveda sledila podelitev medalj najboljšim, druženje ob hrani in pijači, nato pa odhod domov.
Uradni rezultati so na voljo tukaj.
V galeriji pa še nekaj foto utrinkov.
Rok K.
V soboto 15. 09. 2018 se je na strelišču SV Crngrob pri Škofji Loki, odvilo zadnje dejanje državnega prvenstva v streljanju z vojaško puško M 48, ki ga tradicionalno organizira SV. Na finalno tekmovanje se je uvrstilo 10 najboljših ekip iz Slovenije in zopet smo lahko držali pesti za kar dve naši ekipi. Ekipo SD 1991 – Z LAHKOTO so sestavljali lanskoletni prvaki: Matej Hajdinjak, Ludvik Filipič in pa Samo Debevec. Za ekipo MUŠAKARJI pa sta streljala naša Janez Prebil in Igor Ebner, ter kolega Igor Jarc iz SCL.
Na koncu tekmovanja smo se zopet veselili odličnih rezultatov, ki so bili skorajda identični lanskoletnim. MUŠAKARJI so zasedli 9. mesto, čemur pa je najbolj pripomogla »skurjena« puška enega izmed tekmovalcev. Matej Hajdinjak je v posamični konkurenci zasedel odlično tretje mesto, ekipa SD 1991 – Z LAHKOTO, pa je zopet osvojila naslov državnega prvaka! In to brez pomoči sodnikov!
To šalo lahko upravičeno zapišem, ker smo člani našega društva sodili večino kvalifikacijskih tekem zahodnega dela tekmovanja in že v začetku leta bili določeni kot sodniška služba za sojenje finala državnega prvenstva. In, glede na besede zahvale in priznanja ob koncu tekmovanja lahko rečem, da tudi upravičeno!
Slavje pa je trajalo »le eno pivo«. Janez, Ludvik in Samo so pohiteli »k svojim enotam« v Pivko, kjer je že potekal 12. Festival vojaške zgodovine. Prav tako Matej, ki je s svojim helikopterjem prevažal enoto ESD, ki je prav tako nastopala na Festivalu. Tako so si lahko dali duška šele v nedeljo popoldne, ko se je končala prireditev in je helikopter dva krat v hitrem in nizkem preletu, gromoglasno pozdravil celotno ekipo sodelujočih, ki so huronsko vrnili pozdrav.
Čas slavja se je začel. Res vražji fantje, tile iz SD 1991!!!
Rezultati ekipno in posamično, ter še nekaj slik.
IGOR
