2.tekmo naše že lahko rečem priljubljene 3GUN lige smo izvedli v soboto, 13. maja 2017 na strelišču Slovenske vojske na Bloški polici. Priljubljenost potrjuje udeležba, ki tudi tokrat ni popuščala in se nas je tekme udeležilo kar 37 strelcev in med temi tudi ena predstavnica “nežnejšega” spola.
Zaradi številne udeležbe ni bilo časa postopati. Vodja streljanja Žiga Polajnar je po določitvi strelskih linij za ekipo gostujočih snajperistov iz društva SCL in ostalo dolgocevno in kratkocevno orožje na prvih dveh zgornjih linijah pristopil k postavitvi 3GUN proge po njegovi zamisli.
Zaradi zagotavljanja časovne izvedbe vseh tekmovalcev je progo zastavil v globino tako, da se je lahko po premiku strelca naprej, zadaj že urejalo progo. Postavljanje, štetje zadetkov, lepljenje…
Po obvezni seznanitvi s pravili tekme in varnostnimi pravili, določanju straže je sledil še ogled in predstavitev proge.
Pričetek ponovno s potezno šibrenico “pumpo” na 10 kovinskih tarč z omejitvijo nabojev na 12. Po odložitvi pumpe v pripravljen sod nadaljevanje do prvega strelskega mesta s puško, čakajočo na mizi in zraven nabojnik. Streljanje na 4 kovinske tarče po 3 strele v vsako obvezno iz lesenega podesta. Nadaljevanje na drugo strelsko mesto in spopad na 4 kartonaste tarče prav tako po 3 na tarčo. Puško v sod in premik na pištolsko strelsko mesto 1. Polnjenje in spopad z 4-imi kovinskimi tarčami, premik do konca proge in spopad še z 6-imi kovinskimi tarčami za konec.

Ker se kvaliteta tekmovanja in tekmovalcev izboljšuje se tudi sojenje izvaja strožje. Manj je opozoril in zato več diskvalifikacij. Tokrat jih je bilo že 7.
Po koncu tekme je tudi pospravljanje že rutinirano kot tudi prav tako dvojno vodenje evicence in rezultatov, ki so bili že 10 minut po koncu natisnjeni in objavljeni.

Ponovno je pometel ali bolje rečeno podrsal s konkurenco Samo Debevec. Podrsal zato, ker je kljub padcu in drsanju po zadnji plati zmagal. V izvedbo je vključil tudi animacijo za gledalce v primernem trenutku med premikanjem brez orožja, da je rezultat regularen. Čestitke !

Poleg petelina je ponovno neumorno pritiskal na sprožilec fotoaparata Žirc in galerija je ponovno masivna. Hvala ! Na ogled v Google galeriji.

Ludvik

Rezultati ponovno v obliki PDF dokumenta.

Kaj lepšega, kot zaznamovati državni praznik s tekmo v natančnem streljanju: pokanje (kot so to na praznične dni vedno počeli naši predniki) in prikaz veščin. Vožnja do Celja je hitro minila. Še nekaj ovinkov in s prijateljem in vrhunskim strelcem Darkom Kovačem, sva se pripeljala na strelišče SD Rifnik. Strelišče je umeščeno pod hribom, strelska mesta so urejena v kontejnerju in na z nadstreškom urejenem delu ob kontejnerju. Organizatorji so se zelo potrudili. Zavoljo manj ugodne vremenske napovedi, so za strelce, ki so čakali na svoj štart, postavili velik šotor. Prigrizki in pijača so bili ves čas na voljo. Strelska mesta v kontejnerju so bila (vsaj za moje dosedanje izkušnje) najvišje kategorije. Zvočna izolacija, s pregradami ločena mesta, dovolj prostora za odlaganje potrebščin in pribora. Organizacija je bila brezhibna. Prijaznost, gostoljubje in jasnost navodil so bile prepričljive odlike. Streljalo se je v dveh kategorijah: pištola in revolver VK precizno na 25m. Zbralo se je nekaj najboljših preciznih strelcev v Sloveniji. Pravi užitek je bilo gledati udeležence in potem vrhunske rezultate, ki so jih dosegli. Omeniti velja, da je Bojan Jelen na tekmi spet ustrelil stotico! Prav tako je na koncu osvojil Pokal Rifnika. Kar nekaj legendarnih kosov preciznega orožja je bilo mogoče videti v rokah strelcev, ogledali (tudi prijeli) pa smo si lahko prototip nove Proarmisove pištole s 6″ cevjo v kalibru .45 ACP. Zelo zgodaj je zadišalo tudi po pečenih dobrotah. Zelo bi si želel, da bi več civilistov, ki morda nimajo odnosa do orožja, lahko videlo takšno tekmo in se seznanilo s trudom in delom, ki ga mojstri vložijo v uspeh. Tako bi se lahko podrla marsikatera pregrada ali pa tabu, ki ga strelci še prevečkrat občutimo v svetu okoli nas. Tekma je bila zame odličen navdih za nadaljnje delo in treninge. Hvala SD 1991, da mi je omogočilo sodelovanje.

Slike dogodka so objavljene na strani SD Rifnik.

Boris Rener

V soboto 22. 4. 2017 se je odvijal drugi krog tekmovanja z vojaško puško M48, ki ga organizira Slovenska vojska. Lokacija je bila ponovno strelišče Crngrob, prijavljenih pa je bilo le 20 ekip, zato je bilo tekmovanja precej hitro konec.

Prejšnjič  se je ekipa”SD 1991 Z lahkoto” (Filipič, Hajdinjak, Debevec) prebila v naslednji krog, tokrat pa smo bili še malce boljši – dosegli smo 3. mesto in domov odšli z medaljami in pokalom. S tem pa smo se uvrstili tudi v finale, ki bo potekalo jeseni na strelišču Mačkovcih  pri Murski Soboti.

Iz zahodnega področja Novo mesto, pa se je tudi ekipi “SD1991 – Južna meja” uspelo prebiti v drugi krog – upam, da se srečamo v finalu.

Poleg tekmovalcev, je društvo na Crgrobu prisostvovalo še pri sojenju. Zaradi manjšega števila ekip, je bilo dela tokrat precej manj, zato so bile podelitve že ob 11 uri.

Nekaj posnetkov je v google+ galeriji, rezultati pa so objavljeni na tej povezavi.

Samo D.

Ledeni možje so dodobra ohladili nekoliko nestrpna pričakovanja glede vročih prvomajskih praznikov. Na Kaninu je bilo za prvi maj več snega, kot na vrhuncu zime. Vseeno pa navdušenih strelcev to ni odvrnilo od udeležbe na tekmovanjih. Pridružil sem se jim tudi sam in se hladnega vendar jasnega sobotnega jutra odpravil na Notranjsko. Strelišče pri Uncu je skrito v pravljičnem svetu kraških vrtač, uval, udorov, od vode stopljenih apnenčastih skalnatih gmot in gozdnih cest. Do parkirišča ob železniški progi sem se pripeljal skozi od žledu ranjen gozd, kjer sem si lahko do neke mere poizkušal predstavljati uničenje ob jedrski katastrofi. Kazalo je, da bo tekma dobro obiskana. Ob prijavi me je prijazno sprejel predsednik SD Muš, Marijan Petek. V vsakem krogu tekmovanja so bila na razpolago tri strelska mesta. Strelišče je umeščeno v mini kanjonu. Na obeh straneh soncu in vetru branita dostop visoki apnenčasti steni. Potek useka je malenkost zavit in tako onemogoča izlet izstrelkov. Priznam, da me je navkljub primernim in toplim oblačilom precej hladilo. Predvsem pa je konkretno zeblo v roke. Streljali smo v štirih kategorijah in sicer: pištola in revolver MK ter enako v VK precizno na 25 m. Sam sem streljal samo s pištolo in revolverjem VK. Domači strelci so z veliko pozornosti spremljali dogajanje, prav tako je skrbno in odgovorno tekmovanje vodil gospod Petek. Očetovsko je delil nasvete in pomagal pri težavah in težavicah posameznih strelcev. Tarče smo pobirali oziroma menjali sami. Vseskozi so za strelce lepo skrbeli s hrano in pijačo. Sončen dan in prijateljsko razpoloženi strelci so poskrbeli, da so se “zmrznjeni” členki in sklepi zopet ogreli in domov sem se odpravil s še eno dobro izkušnjo več.

Boris Rener