V petek, 13. 10., in soboto, 14. 10., se je na strelišču Agnez v Ostrem v Trbovljah odvilo jubilejno 20. državno prvenstvo ZSČ v preciznem streljanju s pištolo velikega kalibra. Tekmovanja se je udeležilo skupno 195 strelk in strelcev, med njimi tudi dva člana našega društva.

Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva dneva. Petek je bil rezerviran za pripadnike SV, MNZ in organe na strelišču, v soboto pa smo svojo priložnost dobili še ostali. Začela se je z dokaj hladnim in pošteno meglenim jutrom, tako da so prvi tekmovalci dejansko streljali skozi meglo. Ta se je sicer relativno hitro umaknila, sonce pa se vseeno ni prikazalo do popoldneva, ko se je končno naredil prav prijeten dan.

Prvenstvo je bilo na splošno odlično organizirano. Serije so se začenjale skoraj do minute natančno po v naprej sestavljeni mikročasovnici, ki smo jo tekmovalci dobili dva dni prej. Osebno me je presenetilo le dejstvo, da nihče ni kontroliral dokaj natančno določenih zahtev po orožju in strelivu. Prav tako ni bil možen ogled tarč niti po poizkusni niti med tekmovalnimi serijami. Zaradi tega seveda tekma poteka hitreje, ampak če na to nisi pripravljen zna biti zadeva rahlo zoprna. Še dobro, da mi je strelec iz sosednje linije občasno posodil daljnogled, da sem vsaj približno vedel kje sem.

Skupno sva zasedla Matej Hajdinjak 53. mesto in jaz 63. Zame je to bil tudi sploh prvi nastop na strelskem tekmovanju. Lahko rečem, da sem z njim zelo zadovoljen. Izenačil sem svoj najboljši rezultat s treninga in postavil osebni rekord v eni seriji. Glede na rahlo tremo pred nastopom, pištolo namenjeno dinamiki, predvsem pa na moj dosedanji strelski staž si kaj več tudi ne bi mogel želeti.

…no ja, lahko v zadnji seriji ne bi popustil in bil uvrščen še kakšnih 10 mest višje, ampak nekaj pa more ostati za naslednjič. 🙂

Nekaj slik.

Rok Kuklec

V soboto 7.10.2017 se je na strelišču v Črnotičih odvila zadnja tekma sezone SZDS, tako imenovana smeh tekma.

Organizatorji so nam pripravili zabavno tekmo na šestih razgibanih progah. Na progah se je bilo treba spopasti tako s papirnatimi kot kovinskimi tarčami, streljali pa smo iz sedečih položajev, kleče, stoje, iz kritja in seveda v premiku.

Ker se rezultati tekme niso več šteli k skupnemu rezultatu prvenstva, se je tekme udeležilo samo 50 strelcev. Aljaž Kozamernik je v kategoriji SSP (stock service pistol) expert dosegel drugo mesto, Nejc Kozamernik v ESP (enhanced service pistol) sharpshooter prvo mesto, v SSP marksman je Peter Rakuljić osvojil drugo, jaz pa tretje mesto.

V skupnem seštevku za državno prvenstvo SZDS smo si v ekipi v svojih kategorijah priborili; SSP expert Aljaž Kozamernik 1. mesto, SSP marksman Matevž Miklavc 1. mesto, SSP sharphooter Nejc Kozamernik 3. mesto in SSP marksman Peter Rakuljić 9.mesto (kljub upoštevanju rezultatov samo treh tekem!).

Galerija slik in rezultati prvenstva ter zadnje tekme so v prilogah: tekma smeh, SSP MM, SSP SS.

Matevž Miklavc

Pet članov našega društva smo se dne 30. 9. 2017 odpravili na 2. Orto Steel Challenge v Mokronog. Tekma v dinamičnem streljanju s pištolo na kovinske tarče. Opraviti smo imeli s sedmimi progami, posejanimi s kovinskimi tarčami. Na vsaki progi je rdeča tarča morala pasti zadnja. Zaporedje in taktiko smo morali naštudirati sami. Na tekmi se je zbralo veliko število tekmovalcev, tudi iz sosednje Italije in Hrvaške in konkurenca je bila huda. Vseeno smo si izborili nekaj dobrih uvrstitev.

Rezultati:

Michel Zombra

26.8.2017 je sveta četverica zopet odšla v boj za kolajnami in pokali. Poizkusili smo pokazati največ kar zmoremo, na 4. IASC tekmi na strelišču v Gornjem Gradu. Za ogrevanje smo si določili nekaj lažjih nalog. Dejan Gradišnik je bil šofer, Blaž Žirovnik navigator, Marko Levičar in Michel Zombra pa sta v zadnjem delu vozila skušala poskrbeti za dobro vzdušje in debato o našem najljubšem športu – športnem streljanju.

Po prihodu in registraciji nas je pričakala ekipa sodnikov in 5  strelskih prog. Proge so bile postavljene na vse možne načine. Tako smo morali v isti sapi streljati na 25 m precizno, v premikanju na tarče, ki so bile le nekaj stopinj odmaknjene od varnostnega kota, enoročno izmenično z močnejšo in šibkejšo roko, v počepih, na tarče različnih barvnih in taktičnih zaporedij, zraven pa narediti še taktično menjavo nabojnika in seveda biti čim hitrejši.

Po koncu smo bili oskrbljeni z odlično domačo klobaso in pijačo. Pohvale organizatorjem za odlično izpeljano tekmo.

KZP I. klase

Rezultati tekme.

Michel Zombra

Kdo bi si mislil, da bo sredi poletja, ki je in naj bi še bilo dolgo in vroče, dan brez žehteče vročine. Pravzaprav z unikatnim dodatkom burje, ki ima okoli Nanosa vedno mlade. V prijetno svežem jutru smo se zbrali na parkirišču vojaškega strelišča Mlake, da bi se udeležili tekmovanja, ki ga je organiziralo Društvo ostrostrelcev Ljubljana in zanj neutrudni Jurij Cigler. Tekmovalo se je v veliko kategorijah. Tudi z zgodovinskim vojaškim orožjem. Sam sem se udeležil tekmovanja s pištolo in revolverjem VK na 25 m precizno ter s puško VK leže, na 100 m. Na strelskih mestih za pištolo in revolver sicer ni bilo pretirane gneče, zato pa je bila situacija popolnoma drugačna pri streljanju z repetirno puško na 100 in 300 m z optiko in sprednjimi nasloni brez omejitev. S kolegom strelcem iz Italije sva ob prijavi izmenjala nekaj podatkov o strelski situaciji pri njih in pri nas, potem pa se je začelo zares. Na vojaškem strelišču Mlake pri Vipavi sem bil prvič in lahko rečem, da sem navdušen. Infrastruktura in urejenost je izjemna. Prav tako umestitev. Iz avtomobila se z vipavske hitre ceste strelišče lepo vidi. Strma pobočja Nanosa na eni strani, Podraga, Manče in Goče na drugi strani, po sredini pa polja in vinogradi. Vse je teklo po načrtu. Zamude, ki so več ali manj stalnica pri podobnih tekmovanjih z velikim številom udeležencev, so bile neznatne oziroma se nanje ni mogel nihče zanašati. Čakalo se praktično ni nič. Paša za oči (in lahko rečem da tudi za ušesa) je bila na strelskih mestih za dolgocevno orožje VK. Oprema je bila kot na kakšni razstavi (puške, kopita, nasloni, optika…), rezultati pa osupljivi – vsaj zame in tisti, ki sem jih lahko izven mojega tekmovanja spremljal preko spektiva pri kolegih. Sam sem bil kot začetnik in s premalo vaje ter izkušenj seveda daleč od spodobnega rezultata. Zato sem se udeležbi na tekmovanju na 300 m racionalno odpovedal. Bom raje na kak trening več šel in “na samem” pridobival znanje. Zelo prijetno je bilo, organizatorji pa si zaslužijo pohvale. Zahvala pa gre seveda tudi SD 1991, ki sem ga na tekmovanju smel zastopati. Ko bodo rezultati boljši, bom še z večjim veseljem in ponosom oblekel društveni majico in kapo.

Slike dogodka so objavljene v Facebook galeriji Društva ostrostrelcev v Ljubljani.

Boris Rener